Rok Gumzej je eden prvih slovenskih gejmerjev z veliko znanja o tej, najhitreje rastoči zabavniški industriji na svetu, in tudi socialni pedagog, ki zna pomagati, ko je igranja preveč. Vprašali smo ga o njegovih začetkih in o tem, kako se je svet video iger spremenil od njegovih začetkov do danes?
''Načeloma so videoigre včasih bile veliko bolj zapakirane kot izkušnje, ki si jih kupil, si jih sam doma odigral kot neko zgodbo, ki si jo zaključil, in je to bilo to. Danes pa igre postajajo neki servis, ki se vedno znova nadgrajuje in ti vedno ponuja nekaj novega, in lahko eno in isto igro igramo tudi deset let. Se pravi igre, ki vedno znova, vsaka dva meseca, prinesejo nove spremembe, nove predmete, nove like, in nikoli zares ne zaključimo te igre. Niso igre več enkratne izkušnje, ampak so nekaj, kar enostavno potem počnemo. ''

V medijih se velikokrat govori o negativnih vidikih videoiger, o zasvojenosti in škodljivost za zdravje, malo pozitivih vidikov se izpostavi. A lahko mladostnik kaj pridobi z igranjem videoiger?
''Izpostavil bi, da se z razlogom te stvari izpostavljajo, ker za mladostnike, za mlajše, je to lahko rizično početje. Pozitivni aspekti so pa zelo odvisni od tega, kaj mi igramo. To je lahko ena igra, ki je tri ure odigrana in dobimo eno zgodbo, neko izkušnjo. Lahko pa je to igra, ki jo vsaki dan igram tri ure, in lahko deluje kot distrakcija. Torej to več ni nekaj, kar igram, kot namensko izkušnjo, ampak postane to distrakcija od ostalih stvari v življenju, s katerimi se trenutno ne želim ukvarjati. Če pa igram igre, ki so v skladu z mojo starostjo, pa lahko to pomaga pri razvijanju prostorske predstave, kjer gradimo v 3D prostoru, se učim tujega jezika, spoznavam zgodovinska dejstva. Tudi sodelovanje je pogosto, ker igramo videoigre tudi z drugimi igralci, in moramo z njimi sodelovati. Naučimo se biti potrpežljivi in vztrajni, kadar nam v igri ne gre dobro, pa bi vseeno radi nekaj dosegli.''

Ker ste tudi socialni pedagog, bi vas vprašala, kakšen je priporočen čas igranja videoiger in kje je meja zasvojenosti?
''Skupina strokovnjakov je v Sloveniji izdala nacionalne smernice, za mladostnike, stare 13, 14 let in več, je dve uri na dan za zabavne vsebine pred zaslonom čisto okej. Tu je pomembno ločevati, kakšna je ta raba. Je ta raba konstruktivna, kot je programiranje, izdelava videov, mešanje glasbe na zaslonu, ali pa je to res samo za zabavo, kot primer videoigre. Dokler so te stvari znotraj smernic in omenjenih priporočil, načeloma potem to ni zasvojenost. Igranje videoiger postane težava, kadar je težava. Kadar to začne povzročati težave v šoli, pri konfliktih doma, povzroča neko težavo, potem je to potrebno naslovit.''

Igranje videoiger s pomočjo konzole ali preko telefona. Je kakšna razlika?
''Ja, telefon je veliko bolj rizičen za prekomerno igranje. Konzola je vseeno nekaj statičnega, kar imamo doma, igralne konzole se vedno predlaga, da jih imamo v skupnem prostoru, ne pa v otrokovi sobi. V dnevni sobi, da imamo potem še pasivni nadzor nad tem, ob tem lahko vidimo, kaj se v igri dogaja, lažje pristopimo, lažje komuniciramo o vsebini v igri. Telefon, ki ga pa vedno lahko nosim s seboj, pa hitro postane rizičen faktor, v sobo ga lahko odnesem, tudi zvečer in ponoči ga lahko v postelji uporabljam. Telefonske igre so danes zelo dobro narejene na način, da nas držijo pri uporabi, so brezplačne, hitro dostopne, veliko imajo zvočnih in barvnih efektov, tako da so veliko bolj rizične za prekomerno uporabo. ''

Kaj pa skriva izraz 'videoshaming'?
''V zadnjih letih se kot družba malo odmikamo od tega, je pa bilo to absolutno prisotno kakšnih deset let nazaj, tudi sam med naštevanjem svojih hobijev v javnosti, igranja videoiger nisem izpostavil. Ampak se to tudi spreminja, igralci videoiger so vedno bolj množični. Veliko več je igralcev videoiger, kot je oseb ki se opredeljujejo kot gejmerji. Gejmanje pa postaja zelo razširjena aktivnost.''

Igranja videoiger se torej lahko lotite brez sramu, samo izbrati morate dobro, da bo igranje koristno, ne pa težavno, še dodaja Gumzej.
Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet