V mesecu oktobru so na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, pod okriljem evropskega programa NextGeneration EU, organizirali Slovenske Vesoljske dneve pod naslovom »Priložnost vesoljskih raziskav – ESA in Obzorje Evropa«. Skupaj s predstavniki Evropske komisije in Evropske vesoljske agencije so predstavili vlogo znanosti na področju vesolja, potenciale vesoljske tehnologije ter priložnosti sodelovanja za podjetja, raziskovalno-razvojne institucije in fakultete.

Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, uvodoma pove, da se vesoljski sektor brez znanstvenih raziskav ne bi mogel razvijati: ,,Zelo pomembno je sodelovanje med industrijo, institucijami in univerzami. Lahko izpostavim dolgoletno prakso že obstoječih sodelovanj, predvsem Univerza v Mariboru zelo dobro sodeluje z industrijo, Univerza v Novi Gorici in tudi Univerza v Ljubljani, predvsem Fakulteta za matematiko in fiziko. Ne gre samo za področje vesolja kot takšno, ampak gre tudi za umetno inteligenco, medicino, hrano, nove materiale, komunikacijo, v vsakem sektorju se lahko to najde.''

V Slovenski vesoljski pisarni usklajujejo vsebine vesoljskih tehnologij, vezanih na članstvo Republike Slovenije v Evropski uniji in Evropski vesoljski agenciji, znotraj ministrstva ter z ostalimi deležniki v naši državi. Slovenija se lahko ponaša s tem, da je ena izmed devetinštiridesetih držav na svetu, ki imajo v vesolju svoj satelit. Permozerjeva ob tem izpostavi pomembno sodelovanje v Programu za človeške in robotske raziskave Evropske vesoljske agencije, v okviru katerega so inštalirali t.i. centrifugo v Planici: ,,Gre za centrifugo, ki raziskuje vpliv breztežnosti na človeško telo, to pomeni izgubo kostne mase, mišične mase... Inštitut Jožef Stefan, ki je nosilec, se povezuje z industrijo. Niso raziskave zaradi raziskav samih, ampak, da se komercializirajo. Gre v nekaj, kar se da potem na trgu prodati, tudi za razvoj na Zemlji.''

Vodja Slovenske vesoljske pisarne ob tem izpostavi tudi sodelovanje Slovenije v posebnem znanstvenem programu Prodex, ki ponuja možnost sodelovanja tako večjim kot manjšim podjetjem in institucijam.

Vesoljska politika EU je namenjena tudi reševanju nekaterih najbolj perečih izzivov današnjega časa, npr. boju proti aktualnim podnebnim spremembam. Profesor Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Krištof Oštir, ki je strokovnjak za satelitsko opazovanje Zemlje, pove, da ,,opazovanje podnebnih sprememb zahteva vse tehnologije, ki jih imamo na voljo'' in doda: ,,Slovenska podjetja so na nekaterih področjih, konkretno pri opazovanju Zemlje in umetni inteligenci, v svetu nedvomno vodilna. Razvijajo aplikacije, ki jih uporabljamo v kmetijstvu, gozdarstvu, spremljanju naravnih nesreč, pa tudi na področjih, kjer jih ne bi neposredno pričakovali, kot npr. pri vplivu turizma, industrije, prometa na naše okolje. Imamo znanje, ki je brez dvoma primerljivo s svetovnim, težava, ki jo imamo, ne le Slovenci, pa je premajhno število ljudi, ki lahko to znanje uporabljajo. Okoljskih problemov je ogromno, zanesljivo veliko večje, kot je število rok ali glav, ki te probleme rešujejo.''

Po besedah profesorja Oštirja ,,živimo sedaj v zlatih časih opazovanja Zemlje'': ,,Program Copernicus posreduje že toliko podatkov, da jih ne moremo obdelovati lokalno, temveč zgolj v oblaku, še več, obdeluje jih lahko vsak, ki ima dostop do računalnika in spleta. Na ta način smo na nek način prišli do demokratizacije opazovanja Zemlje, kajti vsak posameznik lahko vidi, kaj se s planetom dogaja, in mu ni potrebno verjeti kar mu govorijo, morda tudi lažejo, politiki.''

Raziskovanje vesolja predstavlja sanje tudi mnogih mladih predstavnikov t.i. "podnebne generacije". Profesor Oštir pri svojem delu s študenti opaža, da se mladi podnebnih sprememb še kako zavedajo: ,,Oni so generacija, ki podnebne spremembe vidijo, jih razumejo in so pripravljeni za to tudi nekaj narediti, tudi žrtvovati svoje udobje na tem področju. Spremembe vidijo, kako se dogajajo v prostoru, pa tudi zgodovinsko, recimo z uporabo satelitskih posnetkov. Umetne inteligence se ne bojijo, pri svojem delu jo s pridom uporabljajo, je pa še vseeno potrebno nekaj narediti na področju ozaveščanja o zmogljivostih in omejitvah umetne inteligence.''

Zadnji razpis Evropske vesoljske agencije za "evropske astronavte" pred dvema letoma je pritegnil skoraj triindvajset tisoč mladih kandidatov po vsej Evropi. Kar dvainšestdeset se jih je prijavilo tudi iz Slovenije. Dva, ki sta se visoko uvrstila, a izpadla pred četrtim krogom, sta mlada znanstvenika, tridesetletna fizičarka Lara Ulčakar, zaposlena na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Inštitutu Jožef Stefan, ki pravi, da si ,,to res na prvi fronti'' in doda: ,,Zdi se mi, da je v človeški naravi raziskovanje. Da si astronavt v vesolju, je podobno, kot je bilo pred šeststo leti, ko so odkrivali Ameriko,'' in eksperimentalni fizik Patrik Gubeljak, načrtovalec namenskih čipov pri britanskem podjetju Renishaw: ,,To je predvsem raziskovalno, avanturistično, na nek način nisem prerasel te otroške želje biti astronavt.''

Lara in Patrik, ki se nameravata ponovno prijaviti na naslednji razpis za mlade evropske astronavte, sta prepričana, da sta ,,tehnološki napredek in širjenje v vesolje naslednji korak za reševanje podnebnih razmer na Zemlji.'' Lara pravi: ,,Če bi se recimo rudarjenje preselilo v vesolje, da bi se lahko rudarilo asteroide v asteroidnem pasu, bi se te industrije znebili. Dolgoročni načrti in upanja so, da bi izumili efektiven prenos energije. Okrog Sonca bi lahko imeli solarne elektrarne, ki bi bile veliko bolj učinkovite. Na Zemlji se recimo veliko sončeve energije izgubi v atmosferi.'' Patrik pa meni, da lahko ,,vlaganje v tehnološki razvoj, ki je motivirano z raziskovanjem vesolja oz. Zemlje iz vesolja, vodi do neposrednih posledic, ki so zelo dobrobitne, ravno zaradi povečanja učinkovitosti, zmogljivosti in proizvodnih linij na splošno.''

Ena od tehnoloških rešitev za proizvodnjo energije in podnebnih sprememb, ki je Lari še posebej zanimiva se imenuje zajemanje ogljika. Kot fizik, se Patrik, ki se je nekaj časa ukvarjal z optiko, navdušuje nad instrumenti, ki se uporabljajo z nadziranje koncentracij toplogrednih plinov v atmosferi. Med največjimi potenciali Slovenije na področju raziskovanja vesolja izpostavljata mlada znanstvenika Lara Ulčakar in Patrik Gubeljak pomožno industrijo, ki podpira evropsko in svetovno vesoljsko industrijo.

Med priložnostmi za sodelovanje na tem področju v prihodnosti za mlade vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer izpostavlja tudi letos zagnano sodelovanje v programu Evropske vesoljske agencije ESERO, ki promovira uporabo vesoljskih vsebin v izobraževanju, v okviru česar bodo po pregledu obstoječih programov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah vpeljali neke vrste izbirni predmet za spoznavanje vesolja: ,,Drug del je pa seveda program Erazmus Mundus. Gre za šestletno študijsko obdobje, ki si ga delimo Francija, Nemčija in Slovenija. V Sloveniji bodo ti študentje preživeli vsaj štiri mesece, in sicer v štirih različnih habitatih. V tem času bodo raziskovali, kako ekstremne razmere vplivajo na človeško telo. Gre za pomoč bodočim astronavtom in hkrati za pomoč življenju na Zemlji, v smislu ustvarjanja boljših pogojev, kako se človek odziva in kako mu pomagat.''

Vlada RS je novembra sprejela prvo slovensko vesoljsko strategijo 2030, pod sloganom »Majhni na Zemlji, veliki v vesolju«, ki določa aktivnosti za povečanje konkurenčnosti naše hitro rastoče vesoljske industrije in vzpostavitev vodilne vloge na tem področju. Strategija je tudi eden od pogojev, da Slovenija postane polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, o čemer se bo odločalo prihodnje leto.

Reportaža je bila pripravljena v okviru #EuranetPlus #GreenDeal podcasta, ki mu lahko prisluhnete v spletnem arhivu RTV 365.

S tem smo zaključili serijo Green Deal podcastov. Januarja se vrnemo z novim podcastom na krovno temo, Kakšno Evropo si želimo v prihodnosti? (EU 2024).

Lidija Petković; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope