Poletje je čas dogodkov, kot so poroke, glasbeni festivali, razne rojstnodnevne zabave na prostem, koncerti, in še bi lahko naštevala.. vendar, vsa ta priljubljena srečanja imajo tudi svoj ogljični odtis. Kakšne so rešitve oz. bi lahko bile in kako se razvijajo? Katja Sreš iz nevladne organizacije Ekologi brez meja:
»Predvsem morajo organizatorji dogodkov imeti ohranjanje okolja zelo visoko na agendi že takoj, pri samem načrtovanju dogodka. Kajti, ko smo enkrat pri izvedbi, je že prepozno. Na začetku dogodka moramo razmišljati o tem, kateri odpadki bodo nastali na tej prireditvi in kako se jim izogniti. Torej, kako bodo gostje prišli na naš dogodek, s čim se bodo prehranjevali, kaj bodo s hrano, ki jim bo ostala? Povezati se morajo s kakšno humanitarno organizacijo, ki bo na voljo, na poziv in bo hrano lahko razdelila osebam, ki jo potrebujejo. Skratka, načrtovanje in razmislek v naprej, kaj narediti. Vsekakor pa, manj je več. Čim več lokalne, rastlinske prehrane. To so vse vidiki, s katerimi lahko prispevamo k ohranjanju okolja in na katere moramo pomisliti pri sami organizaciji.«
Organizacija se seveda prične že pri načrtovanju vabil.. Vprašajmo se, kaj vse imamo natisnjeno, pa bi lahko bilo digitalno dostopno že pred dogodkom in med njim? Natisnjeni program, letaki, plakati, usmerjevalne table, promocijski materiali v najrazličnejših oblikah, velikokrat končajo v kantah za smeti. Če ne že na samem dogodku, pa prav gotovo pozneje doma. Druga zgodba je kako pripotovati na dogodek? Najlažje je z osebnim avtomobilom.. Katja Sreš:

»Seveda je to najlažje, ampak, ali je res najboljše, pa je drugo vprašanje.. Vsekakor izbiramo kopenski promet in če je to možno, se pripeljemo na dogodek skupaj z drugimi udeleženci. Skratka, probajmo se izogibati letom, kjer je to mogoče, saj ima to velik vpliv na okolje. Dober primer prakse iz Avstrije je ta, da organizatorji svojim gostom, ki sodelujejo na filmskem festivalu povedo, da si želijo, da pridejo in ostanejo dlje časa, ne samo za en dan in potem poletijo nazaj. Skratka, to so majhni ukrepi, majhne prakse, ki pa dolgoročno in če jih izvajamo vsi skupaj, dejansko delujejo.«
Dogodek v živo z npr. 1000 udeleženci proizvede približno 530 metričnih ton CO2. Izračun vključuje emisije iz dejavnikov, kot so plastika za enkratno uporabo, hrana, zrak, potovanje z avtomobilom in vlakom, namestitve in poraba energije na prizorišču. Ali, kot bolj plastično razloži Katja Sreš:
»Imamo pa podatek, da na prireditvah, na obiskovalca na dan, nastane več kot kilogram in pol odpadkov. To je velika količina, če si predstavljamo dogodek, na katerem je 1000 udeležencev. To je tudi številka, po kateri se ravnamo in tudi vse slovenske zero waste prireditve so močno pod tem povprečjem, kar dokazuje, da hodimo po pravi poti.«
Katja Sreš še dodaja, da nacionalna Zero Waste organizacija že od leta 2017 stopa po t.i. poti zero waste prireditev:
»Se pravi prireditev, kjer se skuša čimbolj zmanjšati količina odpadkov in tisto, kar ostane od odpadkov res dosledno in ločeno izbrati. Seveda sem spada tudi transport, prehrana in ostali vidiki, ki prispevajo k ogljičnemu odtisu takih dogodkov.«
Organizacija Zero Waste želi organizatorje prireditev spodbuditi in vključiti v prehod v zeleno gospodarstvo ter trajnostno upravljanje z viri preko preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja. Zato so izdelali splošne smernice za Zero Waste prireditve in jih prenesli v prakso preko pilotnih primerov. Na osnovi zbranih gradiv, primerov dobrih praks, obiskov in pilotnih primerov za ciljne skupine izvajajo tudi delavnice in individualna svetovanja.

Nataša Godec, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope