­­­­­Vstop v politiko ali aktivizem? To je vprašanje, ki se vedno pogosteje postavlja med mladimi, ki si želijo imeti vpliv na politike, ki bodo oblikovale prihodnost. Želja po spreminjanju sveta, izražanju svojih stališč in reševanju družbenih problemov je v mladih vse močnejša, a so hkrati soočeni z različnimi ovirami, ki jim onemogočajo vstop v formalno politično sfero. O tem smo spregovorili z mladim politikom Adrianom Dragom Poprijanom in mlado vsestransko aktivistko Nomi Hrast.

Medtem ko nekateri mladi zagovarjajo vstop v politične strukture, drugi raje ostajajo zunaj njih in se raje posvečajo aktivizmu. Z mladima, aktivnima državljanoma, smo skušali raziskati izzive, s katerimi se srečujejo mladi pri politični participaciji, in razpravljati o možnostih, ki jih imajo na voljo za uveljavljanje svojega vpliva v družbi. Nomi Hrast, 24 – letna aktivna državljanka, ki je zasedala že različne pozicije v družbi, a se ni nikoli včlanila v strankarsko politiko, zdaj pa je prorektorica za študentska vprašanja na Univerzi v Mariboru, pravi, da njene sovrstnike dogajanje v družbi zanima: »Mislim, da mladi spremljajo, kar se dogaja okoli njih. Včasih morda narobe razumemo, kaj je sploh njihov ožji svet. Večino dneva namreč preživimo tudi v virtualnem svetu, se pravi na socialnih omrežjih, kjer spremljamo, kaj so aktualne zadeve, kaj so tam novice. To je verjetno nekomu starejšemu težje razumeti, ker vseeno govorimo o tem, da je to čisto nov, nek virtualni svet.« Poudarja, da včasih to težko razume tudi sama, ker se generacije spreminjajo tako hitro. »Mislim pa, da če kogarkoli izmed mladih vprašamo o neki aktualni problematiki, nam bo znal povedati. Ampak premalokrat jim namenimo čas in posluh,« še dodaja. Mladi se vseeno vse bolj obračajo k neformalnim oblikam političnega aktivizma, kot so družbena gibanja, prostovoljno delo, kampanje na družbenih omrežjih in podobno.

Čeprav ni mogoče enoznačno trditi, ali vstop mladih v politične stranke v Sloveniji narašča ali upada, je pomembno razumeti, da mladi še vedno igrajo pomembno vlogo v političnem procesu, tudi preko včlanitve v politične stranke. Adrijan Drago Poprijan, 22 – letni mladi politik, pravi, da se je v stranko včlanil sicer po naključju, a da ima tu občutek, da lahko mladi kaj pomembnega dosežejo in konkretno, preko zakonodajnih postopkov, spreminjajo svet. »Samo mladi smo trenutno tisti, ki imamo neke sveže ideje, prinašamo neke sveže ideologije, ki se prepletajo s tistimi starejšimi, ki vzpostavljajo nek nov sistem. Mislim, da je tisto najbolj očitno, kar mlade še prebudi, poleg čistega populizma, le okolje in duševno zdravje. To sta dve tematiki, na katerih mislim, da moramo graditi vse politične stranke skupaj in s tem prispevati tudi k temu, da se bodo mladi lažje odločali za pristop k političnim strankam,» poudarja Poprijan, aktivni član Mladega foruma SD v Mariboru. Med večjimi pomanjkljivostmi, ki jih navaja, je težava, da mladi težje dobijo dobro mesto na volilnih seznamih, a so med strankami razlike, zavedati pa se je tudi potrebno, da so mladi zaposleni s študijem in morda nimajo časa za politično angažiranje.
Oba poudarjata, da mladi niso nezavzeti in da jih prihodnost zanima, le da se včasih soočajo s skepticizmom ali nezaupanjem do tradicionalnih političnih struktur in institucij, kar lahko vpliva na njihovo voljo delovanje.

Darja Potočan, Radio SI; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope