​

V studiu agencije mreže Euranet Plus v Bruslju smo v okviru nedavnega letošnjega vrha Euranet Plus gostili izvršno podpredsednico Evropske komisije MARGRETHE VESTAGER. Osrednja tema razprave je bila DIGITALIZACIJA V ČASU KRIZE.

Naša ekipa novinarjev po vsej Evropski uniji ji je postavljala vprašanja o digitalnih in tehnoloških perspektivah Evrope.

Zaradi medsebojno povezanih vprašanj vojne, pomanjkanja, povezanega s covidom-19, in energetske krize, ki določa politično agendo v Bruslju in v prestolnicah po vsej Evropi, si Evropska unija še posebej želi zagotoviti svojo avtonomijo, ne le na področju goriva, ampak tudi tehnologije.

Polprevodniki so lep primer tega. So platformna tehnologija 21. stoletja, bistvena sestavina mikročipov, ki se danes uporabljajo v skoraj vseh elektronskih napravah. Zato podpirajo široko paleto ključnih tehnologij, od medicinskih pripomočkov do obrambnih sistemov.Zaradi svetovnega pomanjkanja polprevodnikov, ki ga je v veliki meri povzročila pandemija covida-19, je Evropska komisija februarja letos izdala zakon o čipih, da bi Evropsko unijo ohranila v igri. Cilj je, da bi Evropa do leta 2030 podvojila svoj trenutni tržni delež z 9 odstotkov na 20 odstotkov.

Ironija pa je, da ta cilj ni nič novega in doslej še ni bil dosežen. Torej, kaj je zdaj drugače? Vestagerjeva pojasnjuje: ,,Paradoks je, da je takratna Komisija že leta 2014 želela reči, da mora Evropa proizvesti vsaj 20 odstotkov vrednosti. Takrat se ni zgodilo nič. Zakaj torej mislimo, da se stvari lahko zgodijo zdaj? No, v prvi vrsti zato, ker vidimo nujnost na povsem drugi ravni zaradi geopolitike. In zaradi vojne je to samo še bolj očitno. In drugi razlog, zakaj mislimo, da se bo to zgodilo tokrat, je, da pripravljamo konkretne projekte na terenu. […] Nujno se je treba uveljaviti z novo dolgoročno oskrbo s potrebnimi surovinami.''

Da bi bila škoda še večja žalitev, je bila svetovna ponudba čipov, že raztegnjena do svoje meje, še bolj negativno prizadeta, odkar se je začela vojna v Ukrajini. To je zato, ker je Ukrajina glavni dobavitelj bistvene komponente: neonskega plina. Kolega Michała z Radia Polskie je zanimalo kako to vpliva na strategijo Evropske unije: ,,Evropska unija ima strategijo o polprevodnikih, toda kako vojna v Ukrajini vpliva na to strategijo? Načrtujete kakšne spremembe v svojih reformah? To je še en dejavnik, ki bi lahko ogrozil naše nove tehnologije, trge in poslovanje.''Izvršna podpredsednica Komisije vztraja, da obstajajo še drugi potencialni viri in da Bruselj dela na trajnostnem okviru za sodelovanje s tretjimi državami.

Naslednji korak za Svet za trgovino in tehnologijo je vzpostavitev nekaterih odcepljenih mrež za vzpostavitev koalicij za surovine. Medtem ko Vestagerjeva priznava, da je združevanje različnih nacionalnih interesov lahko težko, tudi znotraj meja Unije, meni, da bi moralo biti omogočeno sodelovanje s peščico izbranih zunanjih partnerjev, ne da bi pri tem ogrozili naša načela: ,,Moč prihaja iz našega sodelovanja, to je vedno glavni izziv v Evropi. In potem seveda stopiti v stik s prijatelji. […] Želimo sodelovati z vsemi, ki želijo sodelovati z nami, vendar želimo to narediti na evropski ravni.''

Na drugem svojem področju odgovornosti Vestagerjeva zagotavlja, da Komisija dela konkretne korake k svojemu cilju oblikovanja tako imenovanega „enotnega digitalnega trga“. Eden od vidikov tega je spodbujanje uporabe e-podpisov in storitev v oblaku, da se ne le pomaga izboljšati varnost podatkov, temveč tudi podjetjem omogoči poslovanje kjer koli na enotnem trgu.

Ena posebej zanimiva ugotovitev komisarke je, da je vojna v Ukrajini sicer zapletla številne elemente kratkoročnih in srednjeročnih načrtov Evropske unije, vendar nam je morda dejansko predstavljala dober zgled, ki mu lahko sledimo na tem področju: ,,Paradoksalno, tudi tukaj se veliko učimo iz vojne v Ukrajini, saj jim je v tednu ali desetih dneh uspelo celotno vladno administracijo premakniti v oblak. Tako mislim, da 16 od 17 ministrstev zdaj v celoti deluje, ker imajo svoje podatke v oblaku. In to se upravlja zunaj Ukrajine, da se zagotovi varnost podatkov. In mislim, da je to res dober primer varnosti, ki izhaja iz tega, da so vaši podatki v računalniškem oblaku. To je nekaj, na kar se moramo navaditi. Bistvena ni fizična bližina vaših podatkov, temveč možnost dostopa do njih in zavedanje, da je način, kako so shranjeni, popolnoma varen."

Ker nam je vojna pokazala, da je mogoče hitro ukrepati, ko se pojavi potreba, se Claudia Knoppke, novinarka AMS v Nemčiji, sprašuje, zakaj se Evropa še vedno trudi postati prava tekmica azijskim in ameriškim ponudnikom.

Trenutno je največja ovira za evropsko digitalizacijo pomanjkanje digitalnih znanj, tudi na najosnovnejši ravni v določenih segmentih prebivalstva, ugotavlja vodja Evropske unije za digitalno tehnologijo. Izpopolnjevanje državljanov je zato ključna prednostna naloga vsake države članice. Vestagerjeva pri tem opozarja, da se nihče ne more šteti za izvzetega.Glede na to, da je digitalizacija neizogibna in vpliva na vsakega evropskega državljana, si je izvršna oblast Bruslja prizadevala zagotoviti, da so ti državljani v tem procesu zaščiteni.

Nedavno odobrena pravila Big Tech podjetij, Zakon o digitalnih storitvah in Zakon o digitalnih trgih imajo več ciljev. Eden od njih je, da malim podjetjem omogočimo pošteno možnost, da postanejo digitalni, s čimer nam kot potrošnikom omogočimo večjo izbiro. Drugo je zagotoviti, da verjamemo, da so podjetja, od katerih kupujemo, ugledna, vredna zaupanja in plačujejo davke. In nenazadnje, njihov cilj je zagotoviti varnost spletnih storitev.

Evropska unija je bila vodilna na tem področju in se je sprva trudila vključiti ZDA. A zdi se, da se stvari popravljajo, poudarja Vestagerjeva: ,,Ko sem pred sedmimi leti začela delati kot komisarka za konkurenco in med potovanjem v ZDA odprla prvi Googlov primer, sem imela občutek, da so rekli: »Ta ženska počne nore stvari!’. Zdaj se je to tako zelo spremenilo. Prisotno je enotno mnenje, da je treba nekaj narediti. V ameriškem kongresu je vloženih kar nekaj predlogov. Torej, ko govorimo o digitalnih zadevah, na primer v Svetu za trgovino in tehnologijo, vidim veliko več usklajenosti, kot bi pričakovali pred samo dvema letoma. Zato mislim, da smo na isti strani, seveda k temu pripomore tudi dejstvo, da Japonci, Južni Korejci, Kanadčani, Avstralci zelo podobno gledajo na stvari kot mi v Evropi.”

Toda, ko govorimo o Googlu, ali ima Evropa res možnosti za tekmovanje s tako velikimi svetovnimi igralci, se sprašuje Gigi Donelli z italijanskega Radia 24: ,,Razumem, ko pravite, da smo na isti strani, vendar pa so tudi razlike v moči. Vsi uporabljamo Google, vsi iščemo novice in digitalne informacije skoraj izključno na ameriških platformah. Je to nekaj, kar se bo enkrat spremenilo?''

V svojem odgovoru podpredsednica Evropske komisije predlaga, da bi se morali dejansko osredotočiti na nekoliko drugačno področje: ,,Začenjamo novo poglavje digitalizacije, kjer se vse digitalizira. Torej, promet, energetika, kmetijstvo ...vse, kar poznamo. In to pomeni, da digitalizacija med podjetji postane del gonilne sile. Prvo poglavje [je bilo] poslovanje s potrošniki, e-trgovina, družbeni mediji, vir novic. Naslednja faza je veliko bolj poslovna. In tukaj imamo zaradi naše priprave, pa tudi zaradi evropskih vrednot, zelo živahne industrijske skupnosti, dejansko resnično možnost, da tukaj uspemo. To je glavni poudarek. Mislim, da je prednostna naloga, da digitalizacija med podjetji deluje, namesto da bi videli, ali bi morali imeti konkurenta Facebooku."

Na vseh teh področjih je torej še veliko dela. Toda trenutno je veliko naše pozornosti, sicer povsem upravičeno, osredotočene na Ukrajino. Margrethe Vestager je jasna, da moramo kot blok narediti vse, kar je v naši moči, da pomagamo sosedu, ki je v težavah, a hkrati si ne smemo dovoliti, da bi izgubili izpred oči svoje dolgoletne cilje: ,,Resnično je pomembno, da nadaljujemo, do neke mere dejansko pospešimo zeleni prehod, da bi bili neodvisni od fosilnih goriv, ​​zlasti od Rusije, da pospešimo digitalno, da pridobimo neodvisnost, ki izhaja iz tega, da lahko stvari počnemo sami. Tesneje sodelujte s prijatelji ali prijaznejšimi ozemlji, da bi dobili ta močnejši geopolitični položaj."

Povzeto po Joanni Neville, EPNA (Euranet Plus News Agency)

Celotno oddajo si lahko ogledate TUKAJ: Euranet Plus Summit 2022 with Margrethe Vestager: Digital transition in times of crises

Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope

​