Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
Na protestih v Beogradu so konec tedna sodelovali tudi študenti, ki so v Srbijo prišli iz Slovenije. Med njimi je bila tudi Milica Goljanin. Njen zapis lahko preberemo na portalu Obalaplus.
Jože Vogrinc, predavatelj sociologije kulture na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, nam pripoveduje o skupini Kameleoni. O njih smo v zadnjih tednih na Radiu Koper veliko govorili. Pred kratkim so bili člani, ki se pripravljajo na veliki jubilejni koncert v Kopru, tudi gostje oddaje Arizona Jože Vogrinc je skupino Kameleoni v zapisu, ki ga prav tako najdete na naši spletni strani, osmislil v prostoru in času preprosto, kot poslušalec. Povod za zapis pa je bil pogovor z glasbenim urednikom Armandom Šturmanom, ki je bil posnet v novogoriškem studiu našega radia.
Univerza na Primorskem je konec minulega leta ustanovila Center za odgovorno umetno inteligenco, ki bo osrednje organizacijsko telo za interdisciplinarno, trajnostno in etično delo na področju umetne inteligence. Izzivov in priložnosti je veliko, pravi vodja novega centra, dr. Ernest Ženko. Z njim smo se pogovarjali tudi o rabi umetne inteligence v izobraževanju, odnosu družbe do te sodobne tehnologije, ki v naš vsakdanjik vnaša revolucionarne spremembe.
Obalni komorni orkester je med nami že 42 let. Večinoma ljubiteljski glasbeniki - ljudje različnih poklicev, ki imajo radi glasbo, se nikoli ne ustavijo. Vsako leto pripravijo 4 koncerte in pred vrati je Pomladni koncert v dvorani Sv. Frančiška v Kopru. Njihov prvi dirigent je bil dolga leta prof. Borut Logar, potem so jih vodili : Marko Vatovec, Aleksandar Spasić in Patrik Greblo, prav posebno popotnico pa so orkestru prispevali tudi številni primorski skladatelji , ki so skladbe napisali posebej zanje. Večkrat so snemali na našem radiu in bili nekajkrat z nami tudi v živih radijskih prenosih na naših javnih prireditvah. V letih obstoja je Obalni komorni orkester pomembno zaznamoval tukajšnjo kulturno pokrajino. O prihajajočem Pomladnem koncertu, abonmaju, ki ga bodo razpisali septembra in drugih načrtih se z Majo Šavle, dolgoletno članico orkestra in njihovega upravnega odbora pogovarja Nataša Benčič.
Imeni Andrej in Marija Štremfelj sta v svetu alpinizma dobro poznani. Andrej je bil prvi Slovenec na Mount Everestu, Marija je najvišji vrh sveta osvojila celo kot trinajsta Zemljanka, oba skupaj pa kot prvi zakonski par. Tudi v ajdovski Lavričevi knjižnici, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, sta predstavila svojo novo knjigo, v kateri opisujeta Veliko himalajsko pot. Vse tiste, ki so predavanje morali poslušati stoje, je Andrej potolažil, da sta z ženo Marijo neprekinjeno hodila kar tri mesece. Oba gorska vodnika z mednarodno licenco je Eva Furlan povabila tudi pred studijski mikrofon.
V naši rubriki Pesem in pol smo dobili novega zmagovalca! Poslušalci in poslušalke ste glasovali in odločili, da naslov tokratne pripada Guštiju s skladbo Ljubezen osvobaja! Ta pesem ni le melodično privlačna, ampak nosi tudi pomembno sporočilo – v svetu, ki je poln negotovosti, strahu in resnobnosti, je ljubezen tisto, kar nas lahko reši. Gušti, ki je lani v razprodanih Križankah predstavil album Ljubezen osvobaja, se z istoimenskim singlom sprašuje, ali se morda vsi skupaj jemljemo preveč resno. "Živimo v neprijaznih časih, polnih negotovosti in strahu. Z leti sem spoznal, da nas lahko reši resnično le ljubezen, pa čeprav se to sliši izjemno klišejsko," pravi Gušti. "Morda se res preresno jemljemo. Fino bi bilo, če bi tisti, ki vplivajo na usode naših življenj, spoznali, da je bolje, če bi se ob dobri glasbi razvedrili, zaplesali in se imeli radi." Kako je nastajala ta pesem in kako vidi ljubezen danes, po letih ustvarjanja in življenja v glasbi? O vsem tem in še marsičem drugem se bomo pogovarjali z Guštijem.
Tjaša Ulčar Jesih ima zanimiv poklic in dela v nenavadnem delovnem okolju. Je diplomirana psihologinja, ki svoje delo od leta 2012 opravlja v koprskem zaporu - pravilno povedano je to Zavod za prestajanje kazni zapora. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je bila takrat prva tovrstna investicija v zaporskem sistemu po dolgih letih. V Kopru so nastanjeni tisti, ki so v priporu ali prestajajo zaporno kazen do poldrugega leta, trenutno je pripornikov tam precej več, 78%. Tjaša Ulčar Jesih je Koprčanka, ki je že kot otrok imela rada kemijo, različne športe, ples, vedno je rada brala, posebej znanstveno fantastiko. V svojem poklicnem življenju se je kar dolgo ukvarjala tudi z marketingom. Zanimiva kombinacija znanj in izkušenj. Prav vsak dan, ko zaključi svoje delo, je hvaležna, da zrak lepo diši. Na radijski klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Približuje se 8. marec, mednarodni praznik, posvečen pravicam žensk, enakopravnosti in opozarjanju na izzive, s katerimi se ženske še vedno soočamo. V mnogih državah je to dan praznovanja, hkrati pa tudi opomin na nujnost družbenih sprememb. Do sprememb prihaja tudi v koprskem jedru. Uvodoma omenjeni 8. marec pa prinaša v center tega mesta pestro dogajanje. In zato smo – na predstavitev dogodka, ki v bistvu napoveduje uvajanje sprememb na področju dogajanja v mestnem središču – v naš studio povabili dva gosta: Nino Krivec, mestno managerko iz Zavoda za kulturo, turizem in mladino ter Davida Tomovskega, direktorja Zavoda Koper Otok.
V Sončni dvorani v Izoli so 20. februarja 2025 odprli razstavo fotografij članov fotografske skupine Univerze za 3. življenjsko obdobje Morje v Izoli z naslovom Nekoč na vasi. Fotografije so posneli v zaselku Vršič blizu vasi Truške in si pomagali tudi kot statisti, člani so fotografirali drug drugega. Mentor zelo dejavne skupine je že vrsto let fotograf Remigio Grižonič, ki članom skupine vsako leto postavlja nove fotografske izzive in je leta 2024 za svoje mentorsko delo prejel tudi priznanje z zlatom grbom Izole ob občinskem prazniku.Fotografi te skupne so res ustvarjalna skupina ljudi. O razstavi, pomenu ustvarjalnosti in fotografiiji se z Remigiom Grižobičem pogovarja Nataša Benčič
Glasbeni dvojec 2 B iz Bele Krajine, sestavljata ga Gašper in Primož Mihelič, je na radijske postaje poslal svoj zadnji glasbeni izdelek, pesem »5 minut«. Skladba je v rubriki Zimska pesem in pol prepričala poslušalce Radia Koper. Z Gašperjem Miheličem se je o pesmi in ustvarjanju nasploh pogovarjala Mojca Klarič.
Na oddelku za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru že nekaj let pripravljajo pravljične ure za dojenčke in malčke, stare od šest mesecev do dveh let. Branje je pravzaprav priporočljivo že od otrokovega rojstva dalje, saj krepi čustvene vezi med otrokom in starši. V knjižnici najmlajši ne vstopajo le v knjižne svetove pravljic, temveč ob tem spoznavajo tudi zvoke in glasbila ter se s sovrstniki radi tudi igrajo.
Neveljaven email naslov
