Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prostovoljno gasilsko društvo Kobarid letos praznuje 130 let delovanja. V tem jubilejnem letu so se razveselili vrnitve obnovljenega starodobnega vojaškega vozila Fiat 15 TER. 109 let staro vozilo nosi ime po generalu italijanske vojske Luigiju Cadorni, ki je v prvi svetovni vojni v spopadih ob reki Soči poveljeval italijanskim silam. Spomine treh generacij kobariških gasilcev na kadorno je zbrala Meta Škvarč.
Slikanje s peskom je posebna veja slikarstva. Pojavljala se je že pri domorodcih v Severni Ameriki, Afriki, Avstraliji in Aziji. Takrat slike iz peska niso bile trajne, uporabljali so jih za obredne namene, pri čemer so najbolj znane mandale. Skozi leta se je ta vrsta slikanja razvila do te mere, da se je pesek na podlago lepil in tako ponudil trajno sliko. S peskom kot medijem se ukvarja tudi slikarka Stanka Golob iz Grahovega ob Bači.
Zdenka Švaljek je strokovna vodja nacionalne mreže Tom telefon, ki ga poznamo že 30 let, saj deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, njegova brezplačna številka je 116 111. Pri ZPMS že nekaj časa opozarjajo na očem veliko bolj skrit problem, kot so številke o okuženih z virusom covid 19. To so namreč otroci in mladostniki, ki so se v času virusa znašli v hudih duševnih stiskah ali duševne bolezni še poglobili. O tem govori statistika TOM telefona, ki je v zadnjih mesecih zabeležila visok porast kontaktov, povezanih z duševnim zdravjem - osamljenost, strah, depresija, razmišljanje o samopoškodovanju in samomoru. Otroci in mladostniki ne smejo biti več žrtve nečloveških omejitev. Otroci potrebujejo druženje in aktivnosti izven šole. Nedopustno je, da se otroke sistemsko uniči z nepremišljenimi ukrepi, pravijo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Z Zdenko Švaljek se pogovarja Nataša Benčič.
Dnevi bakalaja, ki jih organizira Turistično združenje Izola, bodo v Izoli zaznamovali skoraj ves mesec september. Lani so jih pripravili prvič in Manziolijev trg je takrat zaživel tudi s Praznikom bakalaja, česar letos zaradi zdravstvenih omejitev ne bo. Pa vendar bo Izola od 12. do 27.septembra v znamenju bakalaja. K sodelovanju je Turistčno združenje Izola povabilo vse gostince, 15 jih je k projektu pristopilo, v teh dneh bodo oblikovali menije, ki vključujejo bakala, priporočena cena za porcijo pa je 7 eur. Kaj je bakalar, kako nastane in kako si ga lahko privoščimo, pa nam bo povedal Alan Pušpan, lastnik gostilne Bujol v Izoli, ki je skupaj z mamo Elizabeto pred leti začel pisati zgodbo Saladie, domačih , ročno pripravljenih morskih dobrot.Z njim s epogovarja Nataša Benčič.
Ob svetovnemu dnevu za preprečevanja samomora smo v studio povabili dr. Nušo Zadravec Šedivy iz Centra za raziskovanje samomora Univerze na Primorskem.
Ob prvem od dveh septembrskih nastopov v Cankarjevem domu je Severa Gjurin prejšnji torek predstavila tudi svoj uradni prvenec. Album z naslovom »Ali je še kaj prostora?« je rezultat dveh dekad njene prisotnosti na slovenski glasbeni sceni, ki ji je Severa s svojimi interpretacijami odtisnila prepoznaven pečat. Predstavitve zgoščenke se je udeležil Armando Šturman. Foto: Jana Šnuderl
Ob svetovnem dnevu boja proti nepismenosti je bil naš gost dr. Jonatan Vinkler s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Doktoriral je dvakrat, v Pragi in v Ljubljani, raziskovalno ga priteguje kulturna, slovstvena in intelektualna zgodovina Srednje Evrope od 16. do 19. stoletja, zlasti področje slovensko-čeških slovstvenih stikov. V letu 2009 je ob infrastrukturni podpori Pedagoškega inštituta razvil izvirno platformo za digitalno izdajanje najzahtevnejših knjižnih projektov Digitalno knjižnico. Na obisk ga je povabil Iztok Novak.
Livek je s svojo lego pod Matajurjem in nad Dolino Soče izjemna razgledna točka. Pomembna je tudi njegova zgodovinska vloga. Pred dobrimi 100 leti se je namreč na livških pašnikih in travnikih začela pisati posoška smučarska zgodba.V letošnjem poletju pa so Livčani začeli pisati novo zgodbo, ki so jo poimenovali Livška štorija. Gre za tematsko pot s sedmimi postojankami, ki obiskovalcem predstavi zgodovino livških ljudi in narave. Na pot se je odpravila tudi Meta Škvarč.
Za vsako bolezen rožica raste, pravi star slovenski pregovor. Lahko bi rekli, da velja tudi v današnjem času. Ljudje se še vedno po pomoč zatekajo tudi k zdravilnim rastlinam, kar potrjuje tudi zeliščar Ladislav Tuta iz Tolmina. V sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom pripravlja tudi delavnice, na katerih se udeleženci spoznavajo z zelišči in njihovo uporabo. V trenutni situaciji so še posebej aktualna tista, ki nam zvišujejo odpornost. Zelišči vrt Ladislava Tute z več kot 100 različnimi zdravilnimi rastlinami je obiskala Meta Škvarč.
Istrski glasbenik Marino Kranjac in znanstvenica oziroma dialektologinja dr. Suzana Todorovič sta skupaj napisala knjigo " Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes".
Istrski glasbenik Marino Kranjac in znanstvenica oziroma dialektologinja dr. Suzana Todorovič sta skupaj napisala knjigo " Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes".
Neveljaven email naslov
