Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pobudnik inventarizacije gozdov Primož Trubar dobi spomenik Iz vojaške službe v diplomacijo Veliki ljubljanski velikonočni potres je bil za mesto tudi priložnost za temeljito prenovo in sodobno urbanistično ureditev. Tako je ljubljanski občinski svet že na današnji dan pred 130 leti – le teden dni po potresu – razpravljal o nastali škodi in ugotovil, da bo za prenovo potreben mestni ureditveni načrt. Odborniki so sprejeli predlog arhitekta Maksa Fabianija in arhitekta Kranjske stavbinske družbe Adolfa Wolfa. Njun, za tedanje čase moderni načrt je bil podlaga za projekt, ki ga je izdelal mestni stavbni urad. Kot zanimivost zapišimo, da je Maks Fabiani že takrat razmišljal o prestavitvi kolodvora, saj je železniška proga prerezala mesto na dva dela. Po njegovih načrtih je potem v popotresni Ljubljani zrastla vrsta poslopij, ki so dopolnila vhod v mestno jedro.
Zakonska podlaga jožefinskega katastra Primorski emigrant − glasbeni pedagog in pevovodja Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom Tenorist Attilio Planinšek je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu, leta 1947 kot Manrico v Verdijevi operi Il Trovatore debitiral v Toulonu in pozneje nastopal po italijanskih opernih hišah. Glasbena pot ga je vodila po Franciji, Angliji in Švici, leta 1957 pa je prišel v Ljubljano. V šestdesetih letih je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Od leta 1960 do 1964 in nato spet od 1972 do smrti je bil prvak opere v Splitu in ljubljenec tamkajšnjega občinstva. Operni pevec Attilio Planinšek se je rodil leta 1922 v Trstu.
Kipar in grafik z obsežnim opusom Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Zakon o zaščiti kmetov Skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Mihelčič se je po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite ter opereto “Pomlad v Rogaški Slatini” iz leta 1932. Slavko Mihelčič – rodil se je leta 1912 v Metliki – je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke in različne zborovske zasedbe.
Pesnik iz Nabrežine – glasnik trpkega časa Podpisane nacistične smernice za izgon Slovencev Začetek konca Zveze jugoslovanskih književnikov Juta Zdešar Krulc je leta 1937 diplomirala pri profesorju Ivanu Vurniku, na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. Sredi petdesetih let je bila asistentka pri profesorju Cirilu Jegliču na Agronomski fakulteti in je prav tedaj urejala med vojno zapuščeni Arboretum Volčji Potok. Za Fenološki atlas Jugoslavije je v tem času ustvarila risbe številnih rastlin, prav to pa jo je dokončno zapisalo krajinski in vrtni arhitekturi. Po Jegličevi upokojitvi je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, zato je začela samostojno poklicno pot in se usmerila v načrtovanje vrtov v najrazličnejših okoljih. V dobrih šestih desetletjih dela je oblikovala približno 400 vrtov in zaokroženih javnih površin. Tako je med drugim uredila park Vile Tartini v Strunjanu, parkovne površine Gozdarskega inštituta pod Rožnikom v Ljubljani, preurejala površine posestva Brdo ter načrtovala parka v Hrastniku in Radečah. Vrtna arhitektka Juta Krulc se je rodila leta 1913 v Radovljici.
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Organizacija naših prvih mednarodnih športnih prireditev 17. aprila pred 1941 leti so v Beogradu podpisali brezpogojno kapitulacijo vojske Kraljevine Jugoslavije. Istega dne sta poročnika bojne ladje Sergej Mašera in Milan Spasić v Boki Kotorski razstrelila in potopila rušilec »Zagreb«, da vojna ladja ne bi prišla v italijanske roke. Pri tem sta z ladjo tudi sama potonila. Italijanske okupacijske oblasti so dovolile, da so posmrtne ostanke poročnika Spasića, rojenega v Beogradu leta 1909, z vojaškimi častmi pokopali v Hercegnovem. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je našla lobanja, za katero se je po sodnomedicinski identifikaciji, ki jo je opravil dr. Janez Milčinski, potrdilo, da gre za posmrtne ostanke Sergeja Mašere, ki so jih prav tako z vojaškimi častmi leta 1987 pokopali na ljubljanskih Žalah. Sergej Mašera se je rodil leta 1912 v Gorici, že kot otrok je izkusil fašistično nasilje in begunstvo, ki je njegovo družino pregnalo iz domačega okolja. Leta 1973 sta bila oba Sergej Mašera in Milan Spasić razglašena za narodna heroja.
Friderik Žovneški povzdignjen v grofa Celjskega Vzorno gospodarjenje z gozdovi Glasbenik in strojnik pomaga pri razvoju harmonike Medtem ko so bile vsaj nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ulicah Ljubljane začeli polagati prvi tlak šele 16. aprila leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo, so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov. Tlakovanje z obsekanim kamenjem in granitnimi kockami so nadaljevali šele čez slabi dve desetletji, prvi asfalt na slovenskih tleh pa je bil verjetno položen leta 1901 na Zmajskem mostu v Ljubljani.
Župnik kupil najvišje ležečo parcelo na Slovenskem Začetnik nove kirurške tehnike pri nas Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik Leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila naša prva pesnica Fanny Hausman, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Haussmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, soprog prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Hausmannove je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Pisala je ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v časopisih “Celske novine”, “Slovenske novine” in “Slovenija”.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti »Šel je popotnik skozi atomski vek« Nacistični izgon koroških Slovencev Ljubljano je pred 130. leti prizadel rušilni potres. Približno četrtina vseh hiš v mestu je bila porušenih ali pa tako poškodovanih, da so jih morali pozneje dokončno podreti. Pozneje so v knjigi, ki jo je izdal mestni magistrat, zapisali: "Ob 11-ih in 16 minut zvečer je začelo vse mesto grozen ples. Kakor bi pod zemljo ustrelil iz tisoč topov navzgor, je počilo nekaj neznanega, strašnega, neumljivega pod Ljubljano." Največ škode je bilo na starih poslopjih z meter debelimi zidovi. Deželna bolnišnica ob Dunajski cesti se je spremenila v razvalino, hudo poškodovani so bili tudi lontovž in knežji dvorec na Turjaškem trgu ter deželni dvorec na Kongresnem trgu; tega so morali pozneje podreti. Neuporabno je postalo poslopje gimnazije oziroma nekdanjega liceja na Vodnikovem trgu, tudi kaznilnica na Gradu je utrpela hude poškodbe, levi breg Ljubljanice je bil zaradi slabih tal zelo prizadet, delno pa tudi desni breg, še zlasti današnja Stritarjeva ulica, območje Tromostovja, Wolfove, Gosposke in Vegove ulice. Poškodovane hiše so začeli podpirati s tramovi, da bi ob morebitnih močnejših sunkih preprečili razsutje. Potres je zahteval sedem človeških žrtev in nekaj ranjenih. Mnogi prebivalci so še kakšna dva tedna prebivali v 600 železniških vagonih in šotorih, v Trnovem pa kar v velikih zeljarskih sodih; dvesto jih je potresnikom dal na razpolago oče slikarja Riharda Jakopiča. V začetku maja je mesto obiskal cesar Franc Jožef in spodbudil še hitrejšo akcijo zbiranja pomoči, že čez dve leti pa je začela v Ljubljani delovati prva seizmološka postaja v monarhiji; postavil jo je profesor Albin Belar.
Zbiralec ljudske literarne dediščine Prvi slovenski umetnik, ki je razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana Redovnik, nabožni pisec, slovničar in avtor slovarjev Marko Pohlin se je šolal v Novem mestu in v Ljubljani, okoli leta 1754 pa je stopil v red bosonogih avguštincev. Sprva je deloval kot pridigar in vikar, pozneje kot učitelj redovniških pripravnikov. Izdelal je obsežen, pretehtan in potrebam prilagojen prerodni slovstveni načrt in ga postopno uresničeval. Napisal je približno 50 del, večino v slovenščini, med drugim “Abecediko”, prvo slovensko računico z naslovom “Bukuvce za rajtengo” in več molitvenikov, bil je pobudnik almanaha “Pisanice od lepeh umetnosti”. Njegova Kranjska gramatika iz leta 1786 je spodbudila nov val pisateljevanja v slovenščini. Pohlinovo najpomembnejše slovarsko delo je “Tu malu besediše treh jezikov”, prvi tiskani slovar s slovenskimi iztočnicami; v njem je skoraj 13.000 besed. Marko Pohlin, ki ga upravičeno štejemo za pobudnika slovenskega književnega preroda, se je rodil pred 290 leti (1735) v Ljubljani.
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje 12. aprila 1913 je imel Ivan Cankar v Ljubljani predavanje z naslovom »Slovenci in Jugoslovani«. Poznavalci menijo, da je bil to vrh vsega, kar je bilo pri nas pred 1. svetovno vojno izrečenega o jugoslovanskem vprašanju. Cankar je okrcal uradno avstro-ogrsko politiko, pa tudi novoilirski jugoslovanski integralizem. Politično jugoslovanstvo je ostro ločil od kulturnega, ki ga je štel za nemočno. Svoje poglede je izrazil z besedami: »Po krvi smo bratje, po jeziku vsaj bratranci, po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu ali goriški viničar furlanskemu.« Rešitev jugoslovanskega problema je videl v politični združitvi v jugoslovansko republiko in izrekel misel: »Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku.« Zaradi »pregreška zoper javni pokoj in red« je bil Ivan Cankar 21. avgusta 1913 obsojen na enotedensko zaporno kazen.
Župnik, ki je v Prekmurje pritegnil arhitekta Jožeta Plečnika Umetnik čiste kiparske forme Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji V noči z 11. na 12. april 1945 so nacistični vojaki vdrli v Sagadinovo domačijo v Srecah pri Makolah in jo zažgali. Rešil se je en član dejavne uporniške družine, ki je bila tesno povezana z narodnoosvobodilnim gibanjem, sedem jih je zgorelo. To je bil eden zadnjih množičnih zločinov nacističnih okupatorjev na območju Haloz in Slovenskih goric.
Več kot le strokovni učitelj Spodbuda razvoju bibliotekarstva Vojak – pisec mladinskih iger 10. aprila leta 1004 je kancler Egilbert overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril posestvo Bled škofu Albuinu iz Brixna na južnem Tirolskem. Albuin je bil po rodu iz Koroške, zato lahko sklepamo, da je to okolje dobro poznal in se hkrati zavedal, kakšne dohodke bo njegovi škofiji prinesla pridobitev že takrat znanega romarskega središča. Romarji so namreč že od srede 8. stol. prihajali v cerkev svete Marije na Blejskem otoku, pri kateri so naši predniki že v predkrščanski dobi častili Živo ‒ staroslovansko boginjo ljubezni in plodnosti. S to darovnico je bil Bled prvič zapisan v zgodovinskih virih, v štiri leta mlajši listini pa je prvič omenjen tudi blejski grad, ki tako sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh. O njegovi velikosti sicer ni bilo podatkov, a gotovo je bil veliko skromnejši kot današnji.
Neveljaven email naslov
