Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici Zdravnik in izvedenec za sodno medicino Politično dogajanje v Ljubljani v zadnjih dneh okupacije Pisatelj in urednik Ivo Zorman je leta 1950 diplomiral na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Najprej je delal v prosveti, v letih od 1965 do 1977 pa je bil urednik pri založbi Borec. Uveljavil se je kot pisec novel in romanov za odrasle in mladino, zlasti z vojno tematiko in družinskimi romani. Njegovo najobsežnejše delo je družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju, njegovi vlogi med drugo svetovno vojno, o spremembah po njej in iskanju nove podobe meščanstva v sodobnem svetu. Med Zormanova najuspešnejša dela sodijo romani Čez dvajset let bo vse drugače, Draga moja Iza, Stric Benjamin, Vonj po jeseni, Kdo bo meni prižigal sveče, Leto herojev in Kajnov rod, za njegovo najuspešnejše besedilo pa velja mladinska povest V sedemnajstem, ki je doživela več ponatisov. Pisal je tudi radijske igre. Leta 1969 je prejel Levstikovo nagrado. Ivo Zorman se je rodil leta 1926 v kraju Gora pri Komendi.
Katoliški škof – zgled podpore narodnega napredka “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Zavarovanje »redkih ali za Slovenijo značilnih in za znanost pomembnih živali« Leta 1721 se je v Ljubljani rodil duhovnik, gospodarstvenik in mecen Peter Pavel Glavar. Bil je nezakonski sin malteškega barona Petra Jakoba Testaferrate in Marije z Gore pri Komendi, ki je bila zaposlena kot strežnica v njegovi graščini. Mati je otroka pustila pred vrati komendske graščine, ob njem pa potrdilo o krstu. Komendski kaplan Andrej Rogelj ga je dal v rejo k družini Basaj v Vopovlje pri Cerkljah. Skupaj z Basajevim domačim sinom Jernejem je Glavar obiskoval jezuitski kolegij v Ljubljani in šolanje nadaljeval v Gradcu, kjer je leta 1742 dosegel naziv magister teologije in filozofije. Dve leti pozneje je postal najemnik malteškega posestva v Komendi, tamkajšnji kaplan in nato župnik. Potem ko je kupil grad Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, se je posvetil kmetijskemu gospodarstvu, zlasti čebelarstvu, in razsvetljevanju ljudi. Kot vnet član Kranjske kmetijske družbe se je ukvarjal z različnimi poskusi v kmetijstvu in pisal predvsem o čebelarstvu. Na gradu je ustanovil tudi čebelarsko šolo in podpiral ustanavljanje čebelarskih zadrug. Številnim dijakom je pomagal z denarno podporo. Peter Pavel Glavar je svoje premoženje zapustil revežem, nekaj pa ga je namenil za zidavo bolnišnice v Komendi.
Pesnik in zbiralec ljudskega blaga 1. maj – praznik dela Zborovanje ob osvoboditvi Trsta Leta 1698 se je v Benetkah rodil kipar Francesco Robba. Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in po smrti tasta, kamnoseka Luke Misleja, prevzel njegovo delavnico; takrat so ga tudi vpisali med ljubljanske meščane. Dobival je predvsem reprezentančna cerkvena naročila za marmorne oltarje, njegova delavnica pa je opravljala tudi priložnostna kamnoseška dela. Sicer pa je bil Robba brez dvoma največji predstavnik baroka na Slovenskem in pravijo, da je bila Ljubljana prav zaradi njegovega opusa najbrž najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je kipar Francesco Robba z izrazitostjo svojih največjih dosežkov, kljub nekaterim perifernim slogovnim potezam, prvi povzdignil Ljubljano v avtonomno središče ne samo regionalno pomembne umetnosti.
Prvi majski list Jugoslovanski odbor za novo državo Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva 30. aprila pred 80 leti (1945) so v Koper prispele prve enote slovenske partizanske vojske. Naslednjega dne, v torek, 1. maja 1945, je bila na Piazzi Roma, zdajšnjem Titovem trgu, velika slovesnost, na kateri se je zbrala množica prebivalcev. Kronisti so ob tem zapisali, da so tedaj prvič v zgodovini mesta zbrani na trgu z balkona Pretorske palače slišali tudi slovenščino.
Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Eden najpomembnejših urbanistov nekdanje monarhije Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa 29. aprila 1941 so mladi mariborski domoljubi organizirali sabotažno akcijo v Volkmerjevem prehodu. V samem središču mesta so zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave. To je bila prva odporniška protiokupatorska akcija v okupirani Sloveniji, ki se je porodila iz upora proti navdušenju, ki ga je med obiskom velikega vodje nemškega rajha tri dni pred tem dejanjem čutila večina mariborskih Nemcev. Nacistična policija je zaprla približno 60 osumljencev, vendar so jih kmalu izpustili, saj jim niso mogli dokazati udeležbe pri požigu. Enega ključnih udeležencev akcije, Bojana Ilicha, je gestapo 7. avgusta 1941 aretiral. Po mučenju so ga septembra istega leta, enajst dni pred 19. rojstnim dnem, ustrelili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Na današnji dan pred 50 leti (1975) so na prizorišču prve uporniške akcije v Volkmerjevem prehodu odkrili spominsko znamenje, delo arhitekta Branka Kocmuta.
Begunstvo cerkvenega zgodovinarja Uničevanje sledov za nasiljem Politični pogrom nad revijo Perspektive Leta 1945 sta 4. armada Jugoslovanske vojske in slovenski 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo tamkajšnja začasna uprava v rokah jugoslovanske vlade.
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so v noči na 27. april leta 1941 predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili Protiimperialistično fronto. Pozneje, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Štirim ustanovnim skupinam se je pridružilo še več drugih z različnimi števili članov, različnimi političnimi preteklostmi in različnimi ideološkimi usmeritvami. V temeljnih točkah so poudarjali oborožen boj proti okupatorju in njegovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, združitev vseh Slovencev, samoodločbo pri urejanju notranjih in zunanjih zadev ter demokratično jugoslovansko državo. Osvobodilna fronta je bila edina taka organizacija v Evropi med drugo svetovno vojno.
Avtor logotipa mineralne vode iz Radencev Londonska kupčija s slovenskim ozemljem »Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« Slikar in grafik Stane Cuderman je študiral na akademijah v Zagrebu in Pragi. Imel je veliko tehnično znanje, znan je bil zlasti po slikanju svetlo-temnih kontrastov, bil pa je tudi mojster kompozicije in dekorativnih učinkov. Njegova zgodnja dela, zlasti grafike, kažejo ekspresionistične značilnosti, sicer pa je slikal realistično in s čustvenimi poudarki, motive pa bogatil s simboličnimi in alegoričnimi detajli. V olju je slikal portrete in žanrske, alegorične ter religiozne prizore. Leta 1938 je s freskami okrasil frančiškansko cerkev v rojstnem Kamniku. Stane Cuderman se je rodil pred 130 leti v Kamniku.
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest »Slovenska vina, njih lepota in uporaba« Vojni zločin pri Peršmanu nad Železno Kaplo Domoljub in tigrovec Tone Majnik je po odpravi učiteljišča v Tolminu maturiral v Vidmu, vendar kot učitelj zaradi predanosti slovenstvu nikoli ni dobil službe. Skupaj z Albinom Rejcem in Zorkom Jelinčičem je septembra 1927 organiziral ilegalno protifašistično organizacijo TIGR. Po atentatu na fašistični dnevnik Il Popolo di Trieste se je izognil aretaciji tako, da je pobegnil v Jugoslavijo. Tudi potem je Majnik aktivno deloval v TIGR-u, se sestajal z voditelji te organizacije ter bil tajnik mladinske organizacije Jadranska straža. Ob začetku druge svetovne vojne je bil premeščen v Kostelec ob Kolpi, kjer je bil tudi mobiliziran. Po razpadu jugoslovanske kraljeve vojske in prihodu italijanskih okupatorjev se je umaknil iz Ribnice. Med skrivanjem na Bašlju na Mali Gori so Majnika in njegova somišljenika 13. maja 1941 s pomočjo domačih orožnikov napadli italijanski vojaki; v spopadu je padel Danilo Zelen, Ferdo Kravanja je bil ranjen in odpeljan v Ljubljano, Majniku pa je uspelo, da je vklenjen ušel. Pozneje je Majnik postal aktivist Osvobodilne fronte in odposlanec ribniškega okrožja na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Padel je v spopadu z domobransko patruljo novembra 1943 pri Ribnici. Tone Majnik se je rodil pred 120 leti v Volčah pri Tolminu.
Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča Prvi maj postane praznik dela in prosti dan Fidelis Terpinc velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico za volnene odeje in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Pred 200 leti (1825) je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno. Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je ustanovil še tovarno sukna in volnenih odej. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor, potem pa je bil dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, pred 160 leti (1865) pa je postal častni meščan Ljubljane.
Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Olimpionik in model za umetnika Ljubljanska nogometna podzveza Zdravnik in predhodnik mikrobiologije Marko Anton Plenčič je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil pred 220 leti v Solkanu.
Bukovnik s Pohorja Razburjenje zaradi Kocbekovega zapisa v reviji Dom in svet Taborniki in taborniška organizacija Posebno mesto v slovenski književnosti zavzema pisateljica, publicistka in odločna bojevnica za ženske pravice Zofka Kveder. V svojih delih prikazuje žensko kot žrtev razrednega in družinskega zatiranja ter zlagane civilizacije. Taka je téma zbirke črtic “Misterij žene”, pa tudi protivojnega romana v pismih “Hanka”. V svojem najbolj uspelem delu, romanu »Njeno življenje«, se z vidika psihološkega determinizma kritično loteva institucije meščanskega zakona, katerega žrtev Tilda Ribič je tudi naslovni lik romana. V štiridejanki “Pravica do življenja” pa zagovarja pravico ženske do izbire življenjskega sopotnika po svoji volji. Ivan Cankar je o njej napisal, da je prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo. Zofka Kveder se je rodila leta 1878 v Ljubljani.
Neveljaven email naslov
