Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Zadnji april pred prvim majem. In zadnja epizoda zgodb o skladbah skupine Mi2, ki letos praznuje 30 let delovanja. Kdaj, če ne danes, o prvem maju.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o skladbi, ki bi skorajda bila pozabljena.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o songu, ki se konča na začetku.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V drugi epizodi o tem, kaj imajo skupnega gyros, klaviature, pivo, Praga in Bratislava. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V prvi epizodi o tem, kdo je skrivnostna dama iz toplic. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Kdo je skrivnostna dama iz toplic, kje je Sv. Margareta in zakaj Visoka pesem? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.
Glasbeni žanri izginjajo, čeprav jih je zmeraj več, kontradiktorno trdi Robert Bobnič, ki razmišlja o evoluciji žanrov v času, ko v svetu prevladuje poslušanje glasbe na spletu.
Doktorski študent medijskih študij in raziskovalec na FDV-ju v Ljubljani Robert Bobnič pojasni vlogo priporočilnih algoritmov, ki že več kot desetletje spodbujajo poslušanje glasbe na spletu. V Glasbeni zgodbi spregovori tudi o glasbenem okusu. Nanj vpliva marsikaj, marsikaj pa nam tudi razkriva.
Čas vinilne revolucije še ni minil, zato številni glasbeniki želijo vtisniti svoje nove izdaje na vinilne plošče, ki se še vedno dobro prodajajo. Sprehodimo se po prav posebnem prostoru, ki je posvečen izdajam na teh nosilcih, in sicer po newyorški ploščarni Village Revival Records, ki svoje kupce spreminja v prijatelje. Za to je zaslužen lastnik in kurator te glasbene ustanove Jamal Alnasr, ki ga obišče Klara Zupančič.
Ob pomoči domače glasbenice Neishe in glasbenega producenta Dejana Radičevića se poglobimo v kreativni proces nastajanja skladbe. Tiste, ki jo slišite po radiu. Neisha in Dejan sta kreativni tandem že skoraj dve desetletji. V vseh teh letih sta tesno sodelovala pri številnih uspešnicah. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija sta v pogovoru z Andrejem Karolijem razkrila tako kreativni kot produkcijski vidik ustvarjanja glasbe.
V zadnji epizodi Glasbene debate se glasbeni uredniki pogovarjajo o koncertni industriji v Sloveniji, dinamičnem dvigovanju cen vstopnic in mačehovskem odnosu do kulture.
V dveh Glasbenih zgodbah so glasbeni uredniki razpravljali o visokih cenah vstopnic za koncerte, tokrat pa se poglobimo v razloge zanje. Stroški naraščajo na vsakem koraku, nič drugače ni v glasbeni industriji, težave pa je še povečala pandemija. Ta je vplivala tudi na koncerte pri nas, ni pa edini razlog za odsotnost koncertov največjih glasbenih imen.
Neveljaven email naslov
