Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 epizod
4 epizod
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Veliki francoski pianist, skladatelj in pedagog Yves Nat brez dvoma še zdaleč ni pozabljen, pa vendar ne moremo zagotovo vedeti, koliko ga poznajo slovenski ljubitelji in poznavalci klavirske umetnosti. Rojen je bil leta 1890 v Beziersu na jugozahodu Francije in je že zelo zgodaj pokazal nadarjenost kot pianist in skladatelj. K nadaljnjemu študiju na pariškem konservatoriju sta ga spodbudila Camille Saint-Saëns in Gabriel Faure. Prišel je v mojstrski razred pianista in pedagoga Luisa Diemerja, ki je bil učitelj številnih mednarodno priznanih koncertantov z začetka 20. stoletja. Nat je bil uspešen študent ter je pri sedemnajstih osvojil najvišjo nagrado klavirskega oddelka. Središče njegovega solističnega repertoarja je bila glasba nemških skladateljev; Beethovna, Brahmsa, Schumanna in Schuberta. To je bilo v popolnem nasprotju s tem, kar so izvajali njegovi francoski kolegi, ki so se pretežno opirali na glasbo Chopina in seveda francoskih impresionistov. Bil je temperamenten in neposreden pianist, ki je iskal izpovednost v preprostosti.
Po srčnem zastoju leta 1969 se je zdravstveno stanje Marije Izraelevne Grinberg vidno slabšalo. Odpovedati je morala svoje drugo gostovanje na Nizozemskem in čeprav je drastično zmanjšala svoje koncertne aktivnosti, so nastopi postajali vse težji. "Moji najzvestejši poslušalci prihajajo na te koncerte (...) vsak koncert je lahko zadnji in kaj če bom igrala slabo? (...) Ta misel visi kot nevzdržno breme nad menoj…" Zadnji koncert je Grinbergova odigrala 22. januarja 1978 v Veliki dvorani Moskovskega konservatorija, Umrla je istega leta v med počitnicami v Estoniji, pokopana pa je na moskovskem pokopališču Kuncevo.
Raznovrstnost repertoarja Marije Grinberg, ki ga želimo predstaviti, priča o njenem širokem umetniškem razponu. Po krivici se je je oprijela oznaka pianistke preteklosti, ki se je specializirala za Beethovna in kot prva posnela njegovih 32 klavirskih sonat. Seveda je res, da so njene izvedbe nemškega velikana iz Bonna izjemne, a takšna izjava inherentno namiguje, da interpretacije drugih skladateljev ne dosegajo nivoja izvajanja Beethovna. To je zelo daleč od resnice.
Težko je doumeti, kakšne preizkušnje lahko doživi človek, ki na svoji koži izkuša zlorabo zakona in moči katere koli uradne ustanove ali države same. Čeprav so nam dogodki izpred nekaj let lahko približno prikazali nedopustnost takega ravnanja, nas vseeno spreletava srh ob misli, s kakšnimi strahovi, tesnobo in žalostjo se je srečala pianistka Marija Grinberg. Njena mlada, komaj vzcvetela sreča je za vedno odšla. Sanislawa Standeja, njenega drugega moža, so odpeljali in še isti dan usmrtili. Ostala je sama z njuno enoletno hčerko. Čez nekaj mesecev je v kleteh tajne policije izginil tudi njen oče.
Neveljaven email naslov