Veliki francoski pianist, skladatelj in pedagog Yves Nat brez dvoma še zdaleč ni pozabljen, pa vendar ne moremo zagotovo vedeti, koliko ga poznajo slovenski ljubitelji in poznavalci klavirske umetnosti. Rojen je bil leta 1890 v Beziersu na jugozahodu Francije in je že zelo zgodaj pokazal nadarjenost kot pianist in skladatelj. K nadaljnjemu študiju na pariškem konservatoriju sta ga spodbudila Camille Saint-Saëns in Gabriel Faure. Prišel je v mojstrski razred pianista in pedagoga Luisa Diemerja, ki je bil učitelj številnih mednarodno priznanih koncertantov z začetka 20. stoletja. Nat je bil uspešen študent ter je pri sedemnajstih osvojil najvišjo nagrado klavirskega oddelka. Središče njegovega solističnega repertoarja je bila glasba nemških skladateljev; Beethovna, Brahmsa, Schumanna in Schuberta. To je bilo v popolnem nasprotju s tem, kar so izvajali njegovi francoski kolegi, ki so se pretežno opirali na glasbo Chopina in seveda francoskih impresionistov. Bil je temperamenten in neposreden pianist, ki je iskal izpovednost v preprostosti.