Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Urugvajski pesnik Mario Benedetti nagovarja bralko in bralca poezije v prevodu Sare Virk. Iz njenega izbora Benedettijeve lirike z naslovom Drugo nebo smo za Utrinek izbrali pesem Trgovci, sarkastično in bridko kritiko pohlepa.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Muffat se je pri petindvajsetih zaposlil kot stolni organist in komorni glasbenik knezonadškofa Maksa Gandolfa Kuenburga, zadnjih deset let življenja pa je deloval kot kapelnik v Passauu na Bavarskem. Bil je pravi Evropejec: v svoji glasbi je združeval francoski in italijanski slog, naslove skladb in svoje predgovore pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Leta 1690 je v Salzburgu izdal svojo edino zbirko skladb za instrumente s tipkami Apparatus musico-organisticus. V predgovoru je zapisal, da je svoj slog izoblikoval po zgledu najboljših organistov v Nemčiji, Italiji in Franciji.

V oddaji Slovenski solisti vas vabimo k poslušanju ponovitve pogovora z oboistko Majo Kojc. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je povezana že skoraj tri desetletja, najprej je bila solo oboistka orkestra, leta 2012 pa je postala njegova umetniška vodja. O svoji umetniški poti je pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Oddajo tokrat posvečamo skladatelju Ermannu Wolfu - Ferrariju, od njegovega rojstva danes mineva 145 let. Skladateljev oče je bil Nemec in priznan slikar, mati pa Italijanka. Najprej je sicer želel postati slikar, potem pa se je posvetil glasbi. Kot operni skladatelj je ponovno oživil komično opero, še posebej so bile za njegov glasbeni izraz primerne predloge komedij Carla Goldonija. Med njimi je opera Štirje grobijani, prizore iz te opere so slovenski umetniki za radijski arhiv posneli leta 1957.

V okviru oddaj Mejniki identitete danes začenjamo trilogijo o Krasu. To pokrajino najbolj opredeljujejo kamen, pršut in teran. Pa še burjo bi lahko zraven prišteli. V tej prvi oddaji bomo govorili o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ko se je v Ljubljani leta 1821 znašla kopica vladarjev najvplivnejših velesil, se je odprlo vprašanje, zakaj Kranjska nima svojega muzeja. Beseda je dala besedo, baron Žiga Zois pa je s svojim krogom rasvetljencev prešel od besed k dejanjem in na predlog ljubljanskega škofa Avguština Gruberja so kranjski deželni stanovi ustanovili muzej. Ljubljanski kongres Svete alianse je tako eden izmed ključnih razlogov, ki so spodbudili ustanovitev prvega muzeja na Kranjskem, današnji Narodni muzej Slovenije. Za dan njegove ustanovitve se šteje 15. oktober 1821, z današnjim odprtjem 1. dela razstave Muzej skozi zgodovino – najstarejše pridobitve pa vstopajo v leto obeleževanja 200-letnice.

Zaradi epidemije koronavirusne bolezni je Simfonični orkester Švedskega radia koncert 8. oktobra lani v koncertni dvorani Berwald v Stockholmu izvedel brez občinstva, za aplavz, ki ga boste slišali, pa je poskrbel kar sam orkester. Z njim je v dveh Mozartovih klavirskih koncertih, št. 21 in 24, nastopil odlični pianist Leif Ove Andsnes in igral na klavir, postavljen v orkester, da se je lahko soočil z orkestrom in mu enostavno tudi dirigiral za klavirjem. Na programu pa sta bili tudi sodobnejši kompoziciji: skladba Vers toi qui es si loin/Tebi, ki si tako daleč za violino in orkester finske skladateljice Kaije Saariaho in Tri študije po Couperinu britanskega avtorja Thomasa Adesa. Solistka in dirigentka je bila Malin Broman.

Gost je dobitnik Trubarjevega priznanja prof. dr. Michael Biggins, Američan, ki mu je slovenščina postala umetniški, intimni jezik, čeprav sorodstveno s slovenščino ni povezan. Predavatelj slovenščine in književnosti na Univerzi Washington v Seattlu, slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki, je v angleščino prevedel približno 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki in srečanji pa postavlja našo literaturo na zemljevid sveta.

Nocojšnji zborovski mozaik bomo namenili Wolfgangu Amadeusu Mozartu in »slovenskemu Mozartu«, Jakobu Frančišku Zupanu.

Urugvajski pesnik Mario Benedetti nagovarja bralko in bralca poezije v prevodu Sare Virk. Iz njenega izbora Benedettijeve lirike z naslovom Drugo nebo smo za Utrinek izbrali pesem Trgovci, sarkastično in bridko kritiko pohlepa.

Tudi v tokratni oddaji ostajamo na šahovskem turnirju, kjer spremljamo boj med ameriškim in ruskim velemojstrom, boj, ki ga bijeta na dveh frontah - šahovski in ljubezenski. Za muzikal Šah sta glasbo spisala Benny Andersson in Björn Ulvaeus, član zasedbe ABBA, besedila pa je prispeval Tim Rice. Kot še nekaj drugih produkcij, med njimi tudi Jesus Christ Superstar in Evita, je bil tudi album Šah uspešen konceptualni album, ki so ga izdali dve leti pred odrsko postavitvijo muzikala, in sicer z namenom, da bi zanjo sploh zbrali potreben denar. Album so izdali leta 1984, muzikal pa je premiero dočakal leta 1986, in sicer na West Endu, kjer je zdržal kar tri leta, na Broadwayu pa zgolj dva meseca. Poslušali bomo še drugi del muzikala Šah.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Ob Berti Bojetu Boeti verjetno najprej pomislimo na njena romana Filio ni doma in Ptičja hiša ter na njeno pesniško zbirko Žabon. Literarni večer, ki ga je pripravil umetničin sin, prevajalec in zgodovinar dr. Klemen Jelinčič Boeta, je dragocen zato, ker bo dopolnil to splošno znano podobo avtorice z njenimi manj znanimi dramskimi in lirskimi deli. Nikar ne zamudite.

Tokrat bomo poslušali manično improvizacijsko simbiozo zvočne programske opreme ter električne kitare, opremljene z MIDI magnetom. Gunnar Geisse je 34 informacijsko zasičenih zvočnih kosov leta 2018 izdal pri založbi Neos.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

James Joyce, veliki irski pisatelj, iznajditelj modernega romana, je bil kot literat najprej pesnik. Poezijo je pisal pravzaprav vse življenje, čeprav je bila pozneje večinoma v senci njegovega avantgardnega pisateljevanja. V poeziji Joyce ni bil ne modernist ne drzen eksperimentator, kot je bil na primer v Uliksesu. Pesmi iz cikla z naslovom Komorna glasba, ki ga je v samostojni knjigi izdal njegov brat, bolj kažejo na Dublinčane, na dobo simbolizma in irskega preporoda na začetku 20. stoletja. Napisane so bile v letih med 1902 in 1904, pisatelj pa jih je kot izumetničeno in lažno poezijo pozneje zavrnil. Vseeno nekatere izmed teh pesmi ostajajo priljubljene, ponatiskujejo jih v različnih izborih, nekatere so celo uglasbene. Nekaj jih boste v prevodu Marjana Strojana in interpretaciji dramskega igralca Radka Poliča slišali v Literarnem nokturnu.