20 let Kugyjevih razredov. Foto: ORF
20 let Kugyjevih razredov. Foto: ORF

Leta 1999 „nove poti večjezične vzgoje“

Jeseni leta 1999 je Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu kot poseben alpsko-jadranski projekt odprla Kugyjev razred. Po zgledu alpinista Juliusa Kugyja je „nove poti večjezične vzgoje na Slovenski gimnaziji“ uresničil tedanji ravnatelj Reginald Vospernik. Leto pozneje, decembra 2000, je prejela Slovenska gimnazija za štirijezični Kugyjev razred „Evropski pečat za inovativne jezikovne projekte“.

Šolska akademija pod geslom „Doma in po svetu“

V lepi navadi je, da se Slovenska gimnazija pobrati s kakim društvom, letos je to Slovenska glasbena šola dežele Koroške, ki ima svoje korenine v Pliberku. Tudi zato bo prizorišče za prikaz dosežkov med šolskim letom na raznih področjih tokrat pliberški Kulturni dom. Pod geslom „Doma in po svetu“ pa bo še posebej v ospredju okrogli jubilej Kugyjevih razredov.

Začetek kot alpsko-jadranski projekt

Pedagoška pustolovščina s štirijezičnimi razredi se je na Slovenski gimnaziji začela jeseni leta 1999 kot poseben alpsko-jadranski projekt. Imenodajalec projekta je bil Julius Kugy: pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist se je rodil leta 1858 očetu slovenskega rodu iz Podkloštra na Koroškem in hčeri pesnika Jovana Vesela Koseskega, Juliji.

Julius Kugy je bil sicer nemško vzgojen in je svoje gorniške knjige napisal v nemščini, vendar je bil narodnostno izredno strpen in velik povezovalec med narodi, živečimi na območju današnje Slovenije, Italije in Avstrije, ter spodbujevalec prijateljstva med njimi. V njegovem duhu je „nove poti večjezične vzgoje na Slovenski gimnaziji“ pred dvajsetimi leti uresničil dolgoletni ravnatelj ustanove Reginald Vospernik.

Zgodba uspešnica

V dvajsetih letih se je iz pedagoške pustolovščine razvila zgodba uspešnica: nad 700 dijakov in dijakinj je doslej sprejelo ponudbo štirijezične izobrazbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu. „Z živo večjezičnostjo v svet!“ je geslo, ki se je uveljavilo, pravi vodja projekta Olga Gallob, v torek „Korošica dneva“ v Kleine Zeitung.