Udeleženca shoda na Libuškem polju pri Pliberku, utrinek iz preteklih let. Foto: NOVICE
Udeleženca shoda na Libuškem polju pri Pliberku, utrinek iz preteklih let. Foto: NOVICE

Organizatorji srečanja na Libuškem polju (v preteklosti je bilo to društvo Bleiburger Ehrenzug) imajo še do 12. maja čas za vložitev prošnje za shod. 48 ur pred samim dogodkom je namreč še mogoče zaprositi za dovoljenje za prireditev, o kateri nato na podlagi smernic, ki jih je izdelal odbor za notranjo politiko avstrijske vlade, odloča okrajno glavarstvo Velikovec skupaj s koroško policijsko upravo. Shod Hrvatov na Libuškem polju je praviloma drugo soboto v maju, letos je to 14. maj. Za ta dan je sicer že prijavljena tradicionalna protidemonstracija antifašistov, ki utegne biti letos edina prijavljena manifestacija na ta dan.

Kar zadeva Katoliško cerkev na Koroškem (v preteklosti so organizatorji spominski shod oblastem prijavili kot cerkveno prireditev), se ta od leta 2019, kot tudi koroška deželna vlada, jasno distancira od oblike, kakršno so imela srečanja pred pandemijo. Tako bo letos v petek, 13. maja, zvečer v farni cerkvi v Pliberku potekala spominska maša za pobite, ki jo soorganizira hrvaška škofovska konferenca.

Ta petkova pobožnost naj bi nadomestila sobotno mašo, ki so jo hrvaški škofje v preteklosti darovali pred večtisočglavo množico na Libuškem polju, je izjavil Jakob Ibounig, kancler krške škofije. Sobotna maša bo, kot že v preteklem letu, potekala v kraju Udbina v zaledju Zadra na Hrvaškem, v sosednji državi pa se 14. maja obeta tudi poklon pobitim na zagrebškem pokopališču Mirogoj.

Letos se bo torej v Pliberku in na Libuškem polju pokazalo, ali je državi Avstriji, deželi Koroški, krški škofiji in okrajnemu glavarstvu Velikovec uspelo ustaško srečanje v Pliberku res preoblikovati v versko prireditev namesto revizionističnega rituala hrvaških skrajnih nacionalistov, kakršnemu smo mu bili priča v preteklosti.

Pokrovitelj srečanja na Libuškem polju je od leta 1991 hrvaški sabor, državni zbor, ki je doslej pošiljal delegacije hrvaških politikov na zaznamovanje spomina na "pliberško tragedijo", kot jo označujejo nekateri.