Trenutni predsednik DeSUS-a je Ljubo Jasnič, ki je ta položaj zasedel junija 2021. Foto: BoBo
Trenutni predsednik DeSUS-a je Ljubo Jasnič, ki je ta položaj zasedel junija 2021. Foto: BoBo

Med programskimi prioritetami DeSUS-a na teh volitvah je predsednik stranke Ljubo Jasnič poudaril skrb za zdravstvo, socialo, pokojnine in dolgotrajno oskrbo, poseben poudarek pa bodo namenili tudi sodelovanju s civilno družbo: "Naš moto je, da nihče v Sloveniji ne sme biti lačen, nikogar ne sme zebsti. Ta država je tako bogata, da mora poskrbeti za vse svoje starejše ljudi."

V njihovem programu za te volitve je zapisana zaveza za povečanje odmernega odstotka pokojnin, ki se mora upoštevati tako za nove kot za obstoječe pokojnine. "V štirih letih mora rasti v enakem deležu vsako leto, da bo leta 2026 povprečna pokojnina dosegla vrednost najmanj 71 odstotkov v razmerju do povprečne plače," so zapisali. Sistemsko bi prenovili tudi vdovske in kmečke pokojnine in dvignili vdovski dodatek.

Vire financiranja pokojninske blagajne bi zagotovili z dvigom prispevne stopnje delodajalcev in izločili izdatke, ki ne sodijo v to blagajno.

Prav tako se zavzemajo za povečanje deleža BDP-ja za zdravstvo s trenutnih sedmih odstotkov na 9,3 odstotka in za naložbe v obnovo zdravstvenih kapacitet. Podpirajo prizadevanja za pravičen plačni sistem v zdravstvu. Prilagodili bi normative za delo v zdravstvu, da se ne bi dovoljevalo delo prek razumnih človeških zmogljivosti.

"Stranka si bo z vsemi sredstvi prizadevala preprečiti ponovitev neprimernega odnosa do starejših, kot se je zgodilo v prvi fazi epidemije covida-19," so med drugim zapisali. DeSUS je sicer v času prve faze epidemije bil del vladne koalicije.

Zagovarjajo tudi uvedbo učinkovitega vodenja javnih zavodov s področja javnega zdravstva.

Kandidati v vseh 88 okrajih

Na volitve se odpravljajo samostojno s svojimi listami, čeprav so se dogovarjali za skupno nastop z novo stranko LIDE, ki jo vodi Igor Zorčič, a je ta stranka na koncu sklenila, da na parlamentarnih volitvah ne bo nastopila. O morebitnem sodelovanju se je sicer predsednik DeSUS-a Jasnič pogovarjal tudi z Robertom Golobom, a se ta s stranko Gibanje Svoboda na volitve podaja samostojno.

Na volitvah bo tako za DeSUS kandidiralo 38 moških kandidatov in 30 žensk, nekateri bodo nastopali v dveh volilnih okrajih, tako da imela stranka svoje kandidate v vseh 88 okrajih. Najmlajša članica stranke je Neja Gajzer iz Maribora, rojena leta 1996, najstarejši je Janez Artač, letnik 1941.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zgodovina

DeSUS je, kot zgodovino opisuje na svoji spletni strani, nastal znotraj Društva upokojencev Maribor center pod imenom Zveza društev upokojencev Maribor. 29. junija 1990 pa se je preimenoval v Demokratično stranko – Zvezo upokojencev Maribor. 30. maja 1991 pa je stranka dobila ime Demokratična stranka upokojencev Slovenije in bila uradno zavedena v register političnih strank. Na 6. kongresu, ki je bil 20. maja leta 2005, je stranka dobila današnje ime DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije.

DeSUS je parlamentarna stranka od leta 1996, najuspešnejše volitve za stranko upokojencev pa so bile državnozborske 2014, ko je DeSUS dobil nekaj več kot 10 odstotkov glasov, kar je pomenilo 10 poslanskih sedežev. Leta 2015 se je DeSUS-ovi poslanski skupini pridružil še Peter Vilfan.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 je za liste DeSUS-a glasovalo 43.889 volivcev, kar je pomenilo 4,17-odstotno podporo in pet poslanskih mandatov. Stranka je znova vstopila v vlado, ki je bila manjšinska in jo je vodil predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec. Na začetku leta 2020 so se na kongresu odločili za menjavo dolgoletnega predsednika Karla Erjavca. Izvolili so Aleksandro Pivec, ki je bila takratna njihova ministrica za kmetijstvo. Že kmalu nato je sledila menjava vlade, ki jo je po odstopu Šarca sestavil predsednik SDS-a Janez Janša. DeSUS se je odločil vstopiti v to novo koalicijo. V mesecih, ki so sledili in bili zaznamovani z razmahom epidemije covida-19, so na novo predsednico začeli leteti očitki o prepletanju službenih in zasebnih obveznosti, izgubila je podporo poslanske skupine in sveta stranke DeSUS. Septembra 2020 je izstopila iz stranke in zapustila vlado. Konec tega leta so delegati vodenje stranke znova zaupali Erjavcu, ki si je prizadeval postati tudi novi mandatar, a mu v DZ-ju ni uspelo zbrati dovolj glasov, vprašljiva je bila podpora celo lastnih poslancev. Zato se je znova poslovil iz politike in stranke. Nov kongres je stranka sklicala poleti 2021 in izvolila za predsednika Ljuba Jasniča.

Po turbulentnih štirih letih in opaznem razkolu tako znotraj stranke kot med strankinim vodstvom in poslansko skupino so ob koncu mandata v DZ-ju v poslanski skupini DeSUS-a štirje poslanci – Franc Jurša, Ivan Hršak, Branko Simonovič in Robert Polnar, pri čemer Polnar ni več član stranke, Simonovič pa je že napovedal, da bo na prihajajočih volitvah nastopil na listi Naše dežele. Stranka DeSUS se tako na volitve namesto z glasovi poslancev odpravlja s podpisi podpore volivcev.

DeSUS je sicer bil v vladah prisoten vse od leta 1997, opozicijska stranka so bili le nekaj mesecev v letu 2000, ko je po nezaupnici tedanji vladi Janeza Drnovška, od junija do konca novembra, novo vlado vodil Andrej Bajuk. Kot opozicijska stranka končujejo tudi ta mandat, saj se je svet stranke decembra 2020 odločil, da ne bo več sodeloval v vladi Janeza Janše. V državnem zboru pa so poslanci DeSUS-a glasovali po svoje. Tomaž Gantar je tedaj odstopil kot minister za zdravje iz kvote DeSUS-a. Na položaju pa je ostal drugi DeSUS-ov minister Jože Podgoršek (kmetijstvo), ki mu je zato članstvo v stranki samodejno prenehalo.

Število poslanskih glasov na volitvah

Leto 1996200020042008201120142018
5 (4,23 %)4 (5,17 %)4 (4,04 %)7 (7,45 %)6 (6,79 %)10 (10,18 %)5 (4,17 %)

Sodelovanje v vladnih koalicijah

9091929394959697989900010203040506070809101112131415







xxxxxxxxxxxxxxxxxxx
16171819202122


















xxxxx