V Naši deželi se opredeljujejo kot sredinska stranka in napovedujejo, da bodo s povezovanjem in solidarno, socialno politiko vsakemu državljanu omogočili, da postane ponosen in odgovoren del družbe. V stranki obljubljajo delovanje v smeri, da bo Slovenija do leta 2030 prehransko samooskrbna, zelena in trajnostno naravnana, ekološka država, med osnovnimi zavezami pa je tudi skrb za enakopraven razvoj celotne Slovenije, ki bo nudil visoko kakovost življenja v vseh regijah. V predvolilnem boju v Naši deželi posebno pozornost namenjajo ranljivim skupinam, med katerimi poleg kmetov in upokojencev poudarjajo tudi mlade, invalide, otroke s posebnimi potrebami ter njihove starše in skrbnike. Kot napovedujejo v stranki, bo kmet "osrednji poklic prihodnosti, bo nosilec sodobnega življenja, ki skrbi za najpomembnejšo dobrino – prehransko oskrbo".

Ustanovitev nove stranke Naša dežela je Aleksandra Pivec napovedala decembra 2020, stranka pa je nastala na kongresu marca 2021, na katerem je bila Pivčeva izvoljena na mesto predsednice. Naša dežela bo na volitvah nastopala samostojno, za čas po volitvah pa v stranki napovedujejo povezovanje s tistimi, ki jim bodo blizu njihova programska izhodišča. Predsednica stranke pri tem ne skriva velikih ambicij. Kot je povedala v predvolilnem intervjuju za časopis Delo, je njena največja ambicija, "da bi vlado sestavljala sama, kjer bi bila neizprosna do Janše, Goloba, Fajonove, Mesca ali Počivalška. Šteli bi samo argumenti v korist zdravstva, sociale, kmetijstva, obrtništva, mladih in upokojencev." Stranka se na volitve v DZ podaja s skupno 88 kandidati v vseh volilnih okrajih. Med vidnimi kandidati sta nekdanja poslanka SMC-ja Mateja Udovč in poslanec DeSUS-a Branko Simonovič.

Razvoj "Silicijeve doline v Sloveniji" in spodbujanje kmetijstva

Cilj Naše dežele je, da Slovenija v prihodnjih šestih letih postane država s privlačno in ugodno davčno politiko. Z ukrepom želijo privabiti vrhunske športnike, umetnike in podjetnike, ki zdaj bivajo in plačujejo davke v tujini. Gospodarstvo po mnenju stranke potrebuje manj vpletanja države in več spodbude tistim, ki vzpostavljajo zglede in zagotavljajo kakovostna in stabilna delovna mesta. V stranki obljubljajo tudi podporo projektu izgradnje "na znanju temelječe Silicijeve doline v Sloveniji". Kot pojasnjujejo v sklopu svojih zavez, gre za srednjeevropski center odličnosti, ki bi temeljil na znanju domačih in tujih strokovnjakov ter predstavnikov vseh univerz in fakultet. V tem okviru obljubljajo več sredstev za raziskave in razvoj.

V Naši deželi posebno pozornost namenjajo kmetijstvu, ob čemer poudarjajo predvsem poseben pomen čebelarstva. Kot napovedujejo, bodo poskrbeli, da bo Slovenija postala izvoznica pionirskega čebelarskega znanja, in se zavzeli, da se bo sedež sekcije pri OZN-u za čebelarstvo prenesel v Slovenijo, ob tem pa bodo uvedli študijsko smer čebelarstva na biotehniških fakultetah. Podpirajo tudi splošen razvoj podeželja, lokalne pridelave in napovedujejo prizadevanja za ohranjanje kmetijske krajine in kratkih nabavnih verig. Prepričani so, da je treba kmetijstvo tehnološko in digitalno posodobiti, kmetom pa omogočiti dostojne pogoje za delo in preživetje ter jim dati večji ugled in spoštovanje v družbi.

Decentralizacija za enakomeren razvoj vseh slovenskih regij

V Naši deželi napovedujejo, da si bodo prizadevali za odpravo državnega centralizma. Zagovarjajo ustanovitev evropsko primerljivih slovenskih dežel, v okviru katerih bi lahko regije, mesta in občine lažje in hitreje uresničevale svoje cilje. Decentralizacija bi po njihovih besedah omogočila enakovreden razvoj in dobra ter kakovostna delovna mesta zunaj mestnih središč. Med svojimi zavezami posebej poudarjajo, da bodo "doslej podcenjenim slovenskim deželam in podeželju namenili vso skrb in pozornost".

Decentralizacijo napovedujejo tudi v turizmu, kjer vlaganje v njegov razvoj in promocijo napovedujejo tudi v odmaknjenih, manjših občinah. V povezavi s tem napovedujejo osredotočanje na razvoj infrastrukture in turističnih produktov tudi zunaj uveljavljenih in razvitih turističnih destinacij.

Gradnja neprofitnih stanovanj za mlade in dnevnih centrov za starejše

Cilj stranke je mladim olajšati dostop do stanovanj in delovnih mest z dodano vrednostjo. Stanovanjsko problematiko mladih bi naslovili z gradnjo neprofitnih stanovanj. Za starejše ob tem napovedujejo ustvarjanje pogojev za dostojne pokojnine in kvalitetnejše življenje. Med ukrepi omenjajo izgradnjo dnevnih centrov za starejše in novih domov za ostarele. Prav tako bodo spodbujali omogočanje dela tistim, ki dosegajo pogoje za upokojitev, a želijo ostati aktivni v delovnem procesu, če za to obstajata potreba in interes tudi na strani delodajalca.

Sistemska ureditev in zagotavljanje transparentnosti v zdravstvu

V zdravstvu napovedujejo na bolnika osredotočen sistem brez čakalnih vrst in doplačil. Ob tem si bodo prizadevali za boljšo organizacijo dela in večjo transparentnost v zdravstvu, napovedujejo tudi ukrepe za izkoreninjenje korupcije v zdravstvu. "Naša dolžnost je, da smo odločeni, da kot država in politika sistemsko uredimo zdravstvo, nabavne verige ter zagotovimo vso podporo zdravstvenemu osebju, tako v plačnem sistemu kot tudi s pogoji dela in zaposlovanja v zdravstvu ter vlaganji v zdravstveno infrastrukturo, tudi z evropskimi sredstvi," so zapisali v stranki.

Predsednica Naše dežele pred tem vodila DeSUS in kmetijsko ministrstvo

Predsednica stranke Naša dežela je Aleksandra Pivec je od januarja do septembra 2020 vodila tudi stranko DeSUS, potem ko je na kongresu premagala dolgoletnega predsednika stranke Karla Erjavca. V vladi Marjana Šarca je opravljala funkcijo kmetijske ministrice, na položaju pa je ostala tudi po tem, ko je po Šarčevem odstopu vodenje vlade prevzel Janez Janša. Njeno ministrovanje sta zaznamovali aferi Izola in Vinakras, kjer so ji bila očitana prepletanje službenih in zasebnih obveznosti ter korupcijska tveganja. Da je postopala koruptivno, je pozneje potrdila protikorupcijska komisija, ki je v postopku ugotovila kršitve integritete glede sprejemanja daril. Pivčeva je vse očitke zavračala, a ker ji ni uspelo predstaviti prepričljivih in jasnih argumentov, je izgubila podporo poslanske skupine in sveta stranke DeSUS.

Pivčevi je svet DeSUS-a avgusta 2020 izrekel nezaupnico, na začetku septembra pa je nato odstopila z mesta predsednice DeSUS-a, a ostala na položaju podpredsednice vlade in kmetijske ministrice. Sama s te funkcije ni želela odstopiti, zato je svet stranke na pobudo predvsem poslancev DeSUS-a premierju Janši predlagal njeno razrešitev. Pivec je nato na začetku septembra 2020 odstopila z ministrskega položaja še pred razpravo v DZ-ju in ob tem naznanila tudi izstop iz stranke DeSUS.