"Med pisanjem ustave je prevladalo stališče, da naj se največ pomembnih državnih pristojnosti in s tem politične moči podeli državnemu zboru kot demokratičnemu predstavniškemu telesu. Ob tem je ostala vlada, kljub svoji avtonomnosti na področju izvršilne oblasti, v relativno veliki meri podrejena parlamentu, predsednik republike pa je dobil skoraj izključno le reprezentativne, iniciativne in protokolarne pristojnosti. To pomeni, da je naš predsednik države glede svojih formalnih pristojnosti v skupini tistih šefov držav, ki imajo relativno šibke pristojnosti in zato manjši politični vpliv v državi," je na vprašanje, ali je slovenski predsednik zgolj "za okras", za MMC odgovoril ustavni pravnik in nekdanji premier Miro Cerar in ob tem spomnil, da so predsednikove formalne pristojnosti lahko bistveno močnejše le v času izrednega stanja ali v vojni. Delna paradoksalnost ustavne vloge predsednika, tako opozarja Cerar, je v tem, da je izvoljen neposredno od ljudstva, nima pa pristojnosti, s katerimi bi lahko neposredno in bistveno vplival na politiko države.
"Takšna ureditev je po eni strani posledica tega, da smo na prehodu v demokracijo nekoliko pretiravali z omejevanjem izvršilne veje oblasti in predsednika države v korist parlamenta, po drugi strani pa je šibek položaj predsednika posledica odločitve ustavne večine takratnih političnih strank, ki je položaj predsednika ustavno uredila tudi v perspektivi javnomnenjskih napovedi, da bo za prvega predsednika republike izvoljen Milan Kučan," je še pojasnil Cerar in dodal, da je prikrojevanje ustavnih pristojnosti glede na konkretno osebo z ustavnopravnega vidika sporno, a to je pač bil "realpolitičen" odziv na tedanje konkretne razmere, ko je potekala demokratizacija slovenske družbe, pri čemer so nosilci politične moči iz prejšnjega nedemokratičnega sistema še vedno ohranjali močne oblastniške položaje.
"Funkcija predsednika republike je po slovenski ustavi na prvi pogled protokolarna, celo simbolična, saj nima nikakršnih vzvodov izvršne oblasti. Določena je z ustavo in zakoni, ki pa precej nejasno opredeljujejo vlogo predsednika države v realnem političnem sistemu. Javnost si vlogo predsednika države predstavlja poljubno in predsedniški funkciji pripisuje tudi naloge, ki jih nima in ne more imeti. Vlogo predsednika je zato treba razumeti v kontekstu zaupanja v delovanje političnih institucij. Podatki raziskav kažejo, da je tovrstno zaupanje v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami na razmeroma nizki ravni, z izjemo 'personaliziranih funkcij', med katere spada tudi funkcija predsednika države," je za MMC pojasnil profesor Samo Uhan s katedre za analitično sociologijo na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani, ki je med drugim specialist za raziskave javnega mnenja in množičnih komunikacij.
V tem smislu je po Uhanovih besedah vloga predsednika zelo pomembna, saj "s svojimi mnenji in delovanjem lahko vpliva na verodostojnost političnega prostora v širšem smislu".
Ima slovenski predsednik zvezane roke?
A predsednikova mnenja so zgolj na načelni ravni, tako da jih lahko vsakokratna oblast gladko ignorira in povozi. V praksi smo tako lahko med drugim na primer opazovali zamenjave veleposlanikov tik pred odhodom Janševe vlade, zdaj pa nove veleposlanike že nastavlja Golobova vlada. Predsednik je podal mnenja, vladi sta pa naredili po svoje. Pričakovanja ljudi, naj predsednik kaj stori, so bila še posebej zadnji dve leti, ki ju je zaznamovala koronakriza, velika. Imajo slovenski predsedniki res tako zvezane roke, kadar ugotavljajo, da se v državni politiki dogajajo nepravilnosti?
"Predsednik Slovenije ima res v marsičem zvezane roke, če govorimo o njegovih formalnih pristojnostih. Toda če je predsednik politično izkušen ter je kot osebnost ugleden in spoštovan, lahko s položaja moralne avtoritete tudi odločilneje vpliva na politični razvoj v državi. Če se torej predsednik močno zavzame za neko stvar, je lahko pri tem uspešen, če so za to izpolnjeni vsaj trije pogoji: prvič, pri tem mora imeti vsaj načelno podporo državljank in državljanov; drugič, zadeve se mora lotiti politično modro; tretjič, tudi med političnimi strankami mora uživati zadostno spoštovanje, da mu te prisluhnejo," je odgovoril Cerar in dodal, da lahko predsednik tam, kjer ima predlagateljske in druge formalne pristojnosti, z dobro argumentiranimi predlogi zares sposobnih kandidatov za visoke funkcije v formalnem pogledu pozitivno vpliva na politični proces.
Drugje po Evropi lahko med drugim predsedniki lastnoročno odpokličejo predsednike vlad, razpustijo parlament. Bi bilo v skladu s pričakovanji po ukrepanju predsednika, ki se pogosto pojavljajo v slovenski javnosti, kaj takega smiselno tudi pri nas? "Ne vem zanesljivo, kakšna so v tej smeri pričakovanja slovenske javnosti, si pa predstavljam, da si ljudje, ki predsednika neposredno izvolijo, želijo, da bi imel večji politični vpliv, med drugim tudi na izvolitev predsednika vlade in imenovanje ministrov, razpustitev državnega zbora ipd.," je odgovoril Cerar in pristavil, da tudi predsednikova pristojnost, da po parlamentarnih volitvah državnemu zboru predlaga v izvolitev kandidata za predsednika vlade, ni zelo močna, kajti po ustavi lahko državni zbor njegov predlog zavrne in nato na pobudo parlamentarnih strank ali skupine najmanj desetih poslancev predlaga in izvoli drugega kandidata.
Šibek predsednik in degradacija stroke
"To predsedniku praktično onemogoča, da bi lahko v tem pogledu bolj uveljavil lastno presojo o najprimernejšem kandidatu za predsednika vlade. Podobno je tudi pri mnogih njegovih predlagateljskih pristojnostih. Pomislimo, koliko se vnaprej prilagaja večinski koaliciji v državnem zboru, ko predlaga npr. ustavne sodnike – v zadnjem obdobju je to pripeljalo do precejšnje degradacije ustavne stroke na tem področju," je Cerar opozoril in dodal, da je med drugim posledica "šibkega" predsednika tudi degradacija stroke na ustavnem sodišču.
"Ustava in zakoni izvršne moči predsednika ne predvidevajo. Ali je predsednik v tem smislu nemočen, pa je drugo vprašanje. Predsednik ima reprezentativno vlogo in je poveljnik oboroženih sil. Moč mu daje predvsem način izvolitve. Izvoljen je na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, zato je njegova vloga vsekakor več kot zgolj reprezentativna. Sam jo vidim predvsem v izražanju mnenj, in ne v 'modrem molčanju', kot se je pogosto zgodilo," je presodil Uhan.
Statusa moralne avtoritete predsedniku ne morejo zagotoviti ne ustava in ne zakoni, temveč si jo mora vsakokratni predsednik s svojim delovanjem šele pridobiti. Pahor je med drugim pred leti izjavil, da ne želi biti moralna avtoriteta. "Izjava je, milo rečeno, neposrečena, kajti če nimaš izvršne moči in se hkrati odrečeš tudi moralni dimenziji funkcije, ki jo opravljaš, ostane zelo malo," je opozoril Uhan. Predsednik brez kakršne koli izvršne moči in brez moralne avtoritete v družbi je potem res bolj kot ne le "za okras".
Predsednik razpisuje volitve, ko mu je to dovoljeno
Če preberemo 107. člen slovenske ustave glede pristojnosti predsednika republike, izvemo, da "razpisuje volitve", mar to ne pomeni, da lahko, če presodi, da je politika zabredla, preseka gordijski vozel in razpiše nove volitve še pred iztekom mandata? "Pri razpisovanju parlamentarnih volitev je predsednik republike močno omejen. Po ustavi jih mora razpisati v točno določenih rokih. In to je to. Predčasnih volitev ne more razpisati po svoji lastni presoji. Tu je ustavno vezan na položaj, ki lahko nastane le po politični volji večine v državnem zboru. Samo če se ta večina odloči, da predsedniku vlade ne izreče zaupnice in hkrati ne izvoli novega predsednika vlade (smiselno enako velja tudi po odstopu predsednika vlade), nastopi položaj, ko mora predsednik države razpisati predčasne volitve. Tu gre za avtomatizem, saj predsednik države to preprosto mora storiti. V takšnih in podobnih kriznih vladnih položajih torej predsednik republike ne more igrati vloge soodločevalca in še manj odločevalca. Po moji oceni, bi bilo to smiselno do neke mere spremeniti, toda ne predstavljam si, da bi lahko stranke v državnem zboru v bližnji prihodnosti dosegle ustavno večino za neko skupno rešitev, s katero bi se odrekle delu svoje parlamentarne moči v korist predsednika republike," je Cerar pojasnil simbolično vlogo predsednika države.
V istem členu ustave piše tudi, da "razglaša zakone" in "imenuje nekatere funkcionarje". V tem členu ustave namreč ne piše, da se z zakoni zgolj "seznani", ali pa da kandidate zgolj predlaga v potrditev DZ-ju, kot to poteka v praksi. Se odvijajo zadeve malce mimo ustave? "Glede razglašanja zakonov se je v Sloveniji utrdilo politično in strokovno stališče, da predsednik po ustavi nima zakonodajnega veta. Takšen veto je namreč v pristojnosti državnega sveta. To pomeni, da predsednik mora razglasiti vsak zakon, ki je sprejet v državnem zboru. Tudi če z njim politično ne soglaša in celo takrat, kadar meni, da je neustaven. Glede tega je položaj nekoliko absurden, saj predsednik po razglasitvi zakona, za katerega meni, da je neustaven, nima na voljo niti tega, da bi lahko od ustavnega sodišča zahteval obvezno ustavno presojo takšnega zakona. Tudi v tej smeri bi bilo ustavo in zakonodajo smiselno spremeniti," je Cerar odgovoril glede razglašanja zakonov, pri čemer je predsednik prav tako zreduciran na avtomatizem.
"Res je tudi, da ustava predsedniku republike ne daje nekaterih predlagateljskih pristojnosti, ki pa mu jih podeljujejo zakoni. Takšna ureditev se upravičuje z logiko, da če ustava v 107. členu določa, da predsednik 'imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom', lahko iz tega sklepamo, da je še toliko bolj pravno upravičeno, da zakon določi tudi, da lahko predsednik 'predlaga' imenovanje ali izvolitev državnih funkcionarjev. Gre za t. i. sklepanje z večjega na manjše. Takšno sklepanje je sicer v tem primeru lahko tudi pravno sporno. Toda glede na položaj, ki ga daje ustava predsedniku z neposredno izvolitvijo, menim, da ni narobe, če se predsedniku zakonsko določajo tudi nekatere predlagateljske funkcije," pa je pojasnil glede z ustavo določenega imenovanja funkcionarjev, ki v praksi poteka v obliki predložkov poslancem v parlamentu.
Drnovšek nekaj časa ni hotel razglasiti zakona o azilu
Je kateri od prejšnjih predsednikov od Kučana naprej sploh zavrnil kakšen zakon in ga ni hotel razglasiti, obstaja takšen precedens? "V začetku leta 2006 predsednik republike Janez Drnovšek nekaj časa ni hotel razglasiti zakona o azilu, ker je menil, da protiustavno znižuje demokratične standarde, vendar je nato zakon le podpisal oziroma razglasil, saj je tudi ustavna stroka enotno zavzela stališče, da bi takšna odklonitev razglasitve zakona s strani predsednika pomenila kršitev ustave," je spomnil Cerar.
Vsi predsedniki ocenjeni pozitivno, najbolj priljubljen Pahor
Podatki raziskav javnega mnenja po Uhanovih besedah kažejo, da predsedniki praviloma uživajo visoko stopnjo podpore javnosti, razlike nastanejo zgolj v prepoznavnosti njihovega osebnega sloga in posledično priljubljenosti. Zdajšnji predsednik države v tem segmentu prednjači.
Še vsak od dosedanjih predsednikov je imel v javnosti prevladujočo pozitivno podobo, a vsak je imel tudi čisto svoj osebni slog. "Za predsednika Danila Türka je veljala oznaka serioznosti in nedostopnosti. 'Bližina' običajnim ljudem, ki je nikakor ne smemo zamenjati za vulgarni populizem, je bila značilnost predsednika Milana Kučana, ki ga povezujemo tudi z osamosvojitvenim obdobjem. Janez Drnovšek je bil v tem pogledu 'zunajkategornik', ker sta ga v dobršnem delu mandata zaznamovala huda bolezen in osebnostna preobrazba," je nadaljeval Uhan. Predsednik Pahor se od svojih predhodnikov, tako Uhan, še najbolj razlikuje po vseprisotni medijski predstavitvi, ki "vključuje manj formalno, trivialno, včasih tudi populistično in načrtno navzočnost na socialnih omrežjih, ne vedno najbolj posrečeno."
Je Pahor razvrednotil predsedniško funkcijo?
"Mislim, da je bil sinhroniziran z dogajanjem v slovenski politiki v zadnjem desetletju, ki je postala v dobršnem delu vulgarna in trivialna in popolnoma skladna s tem, kar se dogaja v okolici in tudi širše. V tem smislu mandat predsednika Pahorja ni v ničemer odstopal. Ali je predsednik Pahor vlogo predsednika kot institucije degradiral, je težko reči. Če smo zelo kritični, lahko rečemo, da nekaterih ciljev, ki si jih je zadal, ni dosegel, npr. to, da bi bila predsedniška vloga najbolj spoštovanja vredna politična funkcija v državi. Pogosto se je zgodilo, da je predsednik Pahor z neskončnim iskanjem ravnotežja tudi v trenutkih in pri vsebinah, kjer bi bila potrebna zelo jasna artikulirana sodba, zamudil nekatere ključne dogodke in priložnosti, da izrazi svoje mnenje in prispeva k dvigu političnih standardov v državi," je na vprašanje odgovoril Uhan.
"Tu mislim na dogodke v zadnjem obdobju mandatu prejšnje vlade, kjer bi pričakovali, da bo moralna instanca predsednika prišla bolj do izraza, bolj kategoričen bi moral biti ob nekaterih očitnih kršitvah človekovih pravic ter razgradnji demokratičnih standardov. Njegov molk je bil v povezavi z razgradnjo pravne države in uničevanjem medijev zelo 'kričeč'," je nadaljeval Uhan. Brez tveganja, da presega svoja pooblastila, bi po njegovih besedah lahko mnogo bolj jasno in ostro artikuliral svojo držo, in artikuliral stališča, ki bi lahko obveljala kot referenčna. Funkcija neposredno izvoljenega predsednika mu to vsekakor omogoča.
Kašna naj bo nova predsednica oz. predsednik?
"Od prihodnjega predsednika pričakujem, da bo znal poleg izvrševanja svojih ustavnih in zakonskih dolžnosti delovati bolj modro in povezovalno, kot deluje zdajšnja politika v zakonodajni in izvršilni veji. Pričakujem seveda tudi, da bo znal Slovenijo dobro predstavljati na mednarodnem parketu ter da na političnem prizorišču doma in v tujini ne bo sluga svojih političnih botrov," je svoja pričakovanja razgrnil Cerar in dodal, da ima vsak predsednik svoj slog, zato je odmik od Pahorjevega sloga neizogiben. "V kakšno smer bo šel ta odmik, bomo zares spoznali šele nekaj časa po izvolitvi novega predsednika ali predsednice republike. Vsekakor si želim, da bi bil tisti, ki bo izvoljen, tako politično kot tudi osebnostno kredibilen, vreden zaupanja," je sklenil.
"Najbolj enostavno je reči, da mora delovati v ustavnem okviru in izbrati svoj slog, ki ga sooblikujeta okolje in položaj, v katerem deluje," je bil Uhan jedrnat glede pričakovanj.
Kandidatov v predsedniški kampanji kar mrgoli, zakaj?
Predsedniško kampanjo bo med drugim zaznamovalo veliko kandidatov, ki so se pognali v tekmo za predsedniški stolček. "Kandidati sledijo drugim ciljem, in ne zgolj cilju biti predsednik države. S prisotnostjo v medijih si povečujejo prepoznavnost, gre za lastno promocijo, instrumentalizacijo kampanje za čisto druge cilje," je prepričan Uhan. Po njegovih besedah predsedniška kampanja ne bo prinesla večjih presenečenj, poudarjeni bodo osebni pogledi kandidatov. "Nič posebnega ne pričakujem, slišali bomo njihove predstave, kakšna naj bi bila družba, nihče jih ne opozarja, da so v tem smislu omejeni, tako da lahko pričakujemo obilico načelnih, deklarativnih izjav," je sklenil.
Cerar ni želel napovedati, kakšna predvolilna predsedniška kampanja se nam obeta, si pa želi predvsem kampanje, ki bi pripomogla k dvigu politične kulture v državi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje