"Danes smo naročili nekaterim našim kolesarjem, da gredo bolj na lahko na vzponih, zaradi tega, kar nas čaka v gorah konec tedna," je na novinarski konferenci rumene majice po petkovi, 13., etapi na Grand Colombier potrdil Jonas Vingegaard, da so si njegove čebele pomočnice namerno vzele prost dan.

Ob pogledu na prerez sobotne in nedeljske etape vidimo dve žagi: v 14. etapi je šest špic, bolj izrazitih z dvema izstopajočima na koncu, hkrati pa se zaključi na spustu. 15. etapa je še bolj posejana z vzponi, a še bolj neuravnotežena. Glede na izjemen dobiček 64 sekund razlike proti Tadeju Pogačarju v 5. etapi se kot priložnost za zasedo in veliki načrt Jumbo Visme ponuja sobota.

Sateliti Jumba v napad, kako bo odgovarjal UAE?

Annemmasse drugič gosti start, s katerega se gre naravnost v hrib. Za ogrevanje vzpon 3. kategorije, zatem sledita dva klanca 1. kategorije. Idealen teren za oblikovanje bega in priložnost, da nizozemska ekipa naprej pošlje koga drugega kot Wouta van Aerta. Drugo polovico zaznamujeta prelaz Ramaz in Joux Plane, vmes je spust in ravnina, kjer bi bil Wout van Aert (ali pa Dylan van Baarle) zlata vreden, če želijo ponoviti lanski Galibier–Granon, četudi na občutno nižji nadmorski višini.

Po dobičku osmih sekund je šef UAE Emirates Matxin priznal, da se načrt ni uresničil v celoti, saj so želeli etapno zmago, za kar so pokurili celotno ekipo. Zdaj je na Pogačarjevi ekipi, da je pripravljena na vse zamisli rumeno-črnih, ki jim zadnja leta ne manjka taktične domišljije.

Z vrha Joux Plana sledi tehnično zahteven spust do cilja v Morzinu. 152 km s 4281 višinskimi metri. Dobra novica: novi predsednik sindikata kolesarjev Adam Hansen je prevozil spust in pohvalil prireditelja ASO, da je upošteval pritožbe zaradi slabe podlage in so na novo preplastili večino cest. Ravno spust je v 5. etapi ustvaril dodatno razliko med Vingegaardom in Pogačarjem, tudi na spustu s Tourmaleta pa je Danec silovito pritiskal in je Slovenec komajda krpal luknje. Dodatna nevarnost: ob koncu dneva so možne lokalne padavine, tudi na spustu proti cilju.

Lafay: Etapa za čiste hribolazce

"To je etapa, namenjena čistim hribolazcem, s petimi vzponi v programu, od katerih so zadnji štirje v povprečju med 7 in 9 % naklona. Za hrano boste morali izkoristiti prvi vzpon Vallée Verte na Col de Saxel (povprečno 4 %)," je svojo domačo etapo opisal zmagovalec 2. etape Victor Lafay. "Lahko je etapa za pobeg, a prednost pred zadnjim klancem mora biti večminutna. Vzpon na Col de Joux je dolg in zelo težek (povprečno 8,5 %). Upoštevati je treba tudi zahtevnost spusta. Kdor želi zmagati, mora biti dober spustaš," je še dodal kolesar Cofidisa, ki ima v svojih vrstah ravno zadnjega zmagovalca tega spusta.

Bask Ion Izagirre je leta 2016 v dresu Movistarja dobil zadnjo gorsko, 20., etapo, pri čemer se je na spustu v dežju znebil tako velemojstra spustov Vincenza Nibalija kot najhitrejšega na prelazu Jarlinsona Pantana.

Rekord prelaza v lasti Pantanija iz leta 1997

Zahtevna kombinacija prelaz Joux Plane in spust v Morzine je bila na Dirki po Franciji od leta 1978 dalje uporabljena dvanajstkrat in velja za nekakšno klasiko, ki pa jo spremljajo zgodbe velikih grešnikov iz preloma tisočletja, zaradi česar je tudi redkeje na sporedu. Od velikega, čudežnega dne Flyoda Landisa na Touru 2006 je namreč zdaj šele drugič na Touru.

Rekord vzpona s časom 32:56 še vedno drži pirat Marco Pantani, ki je na Touru 1997 oznanil vrnitev po hudi poškodbi in naskok na zmage na tritedenskih dirkah. V Alpah je Italijan dobil najtežji etapi: v 13. je osvojil Alpe d'Huez, v 15. pa prek Joux Plana v Morzine. Tekmecem, kot je Richard Virenque, in nosilcu rumene majice Janu Ullrichu je pokazal, kaj ju čaka naslednje leto, ko je Pantani kot zadnji združil osvojitev Gira in Toura. A ne pozabimo, da je Pantani letel na krilih EPO-ja, ki je zaznamoval kariere tudi naslednjih zmagovalcev Joux Plana.

Joux Plane najtežji Armstrongov dan na kolesu

Leta 2000 je bil v 16. etapi navzgor in pri spustu najhitrejši Richard Virenque, kralj pikčaste majice, ki se mu je tisto leto sicer izmuznila in še eden izmed padlih kolesarskih grešnikov. Drama tistega dne je bil juriš Jana Ullricha, ki je za rumeno majico sicer zaostajal že za sedem minut, a je z napadom iz obupa zakuhal skorajšnji poraz Lancea Armstronga. "Najhujši dan na kolesu. Bilo je veliko čustev. Bil sem lačen, lahkomiseln, živčen in prestrašen. Lahko bi izgubil Tour," se spominja Armstrong, ki pa so ga doleteli še hujši dnevi, zaradi česar na koncu na zgodovinskih lestvicah kar sedem let ni zmagovalca Dirke po Franciji.

Po izgubi 8 minut dan pozneje nadoknadil 7 minut

Najhujši udarec ugledu zahtevnega, vendar čudovitega in mirnega prelaza v senci Mont Blanda je zadal drugi ameriški dopinški grešnik. Floyd Landis je po 15. etapi na Alpe d'Huez drugič prevzel rumeno majico, a zgolj 10 sekund pred Oscarjem Pereirom, ki so ga tekmeci dva dni predtem podcenjujoče spustili v beg. V 16. kraljevski etapi prek Galibierja, Croix-de-Ferja in s ciljem na La Tousuire je Landis kapituliral in izgubil v skupnem seštevku 8 minut proti Špancu.

Sorodna novica Epska vrnitev Floyda Landisa

Dan kasneje, 20. julija 2016, je šel kapetan ekipe Phonak v nepričakovan napad. Napadel je že na prvem vzponu na prelaz Saisies, skoraj 127 km pred ciljem. Američan v zeleno-belo-rumenem dresu je jurišal čez štiri vzpone, na koncu pa je še dodal in povečal prednost na zaključnem klancu dneva na Joux Plane, za dobro mero pa se je spuščal kot vrag in v Morzine je prišel pet minut pred vsemi. Natančno 5:42 je zaostal drugi Carlos Sastre, rumena majica Pereiro 7:08.

Landis ob zmago že štiri dni po koncu Toura

Samostojni gorski pobeg, ki ga ni bil zmožen nihče po Eddyju Merckxu. Ki je spominjal na legendarne eskapade Fausta Coppija. A čudežni zasuk, kot dan in noč različni predstavi v zaporednih dneh, sta sprožili sumničavost. Na predzadnji dan je v kronometru Landis pričakovano prevzel rumeno majico in z njo paradiral v Parizu kot zmagovalec in takrat še tudi kot Armstrongov naslednik. Vendar je že štiri dni po koncu dirke udarila novica, da je bil njegov vzorec po zmagi v 17. etapi pozitiven na dopinški kontroli. Hormonsko razmerje testosterona proti epitestosteronu je bilo 11:1, namesto maksimalno dovoljenega 4:1.

Sorodna novica Skesani Landis priznal in hkrati obtožil še Armstronga

Na koncu skesanec, ki je razgalil in potopil Armstronga

Zanikanje, obtožbe, procesi in postopki so se začeli, pri čemer mu je bila zmaga hitro odvzeta. Po letih pravdanja se je po prestani kazni leta 2010 na kratko vrnil v kolesarstvo, ko so na plan prišla njegova elektronska sporočila, v katerih je priznaval doping in pri tem razgalil sistematični doping, ki sta ga organizirala Lance Armstrong in športni direktor Johan Bruyneel v ekipi US Postal, v kateri je bil več let pomočnik tudi Landis. Končalo se je z Landisovim priznanjem in statusom skesanca, ki je s pričanjem na zveznem sodišču podrl Armstrongov mit.