Slovenska kolesarska pentlja je ob ceste pripeljala rekordno število ljudi, ki so spodbujali karavano. Glavni magnet je bil Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji, ki je najprestižnejši rumeni majici dodal zdaj še zeleno majico za najboljšega na Dirki po Sloveniji.

Slovenski tour presežkov
Izjemen uspeh dirke tako na lokalni ravni, kjer še nikoli ni bilo toliko zbranih ljudi ob celotni trasi petih etap v skupni dolžini 803,7 kilometra. Prav tako je slovenski krog pritegnil izjemno pozornost gledalcev in poslušalcev ter bralcev, ob tem pa je slovenski Tour imel še močan odmev v kolesarskem svetu, kljub sočasnosti Dirke po Švici in Belgiji.

Sorodna novica Izpolnjena otroška želja: v četrtem poskusu osvojil zeleno majico

Pogačar pika na i
Vzrok je bila Pogačarjeva prisotnost, ki je raje kot tradicionalno ogrevanje za Tour na Kriteriju po Dofineji izbral domači ‒ slovenski Tour in ga po pričakovanjih tudi osvojil.

Motor najpomembnejše slovenske kolesarske prireditve je Bogdan Fink, organizacijski direktor Dirke po Sloveniji, nekdanji kolesar in dolgoletni direktor novomeškega kluba Adria Mobil. V pogovoru za MMC se je 49-letni Novomeščan razgovoril o vsem povezanim z Dirko po Sloveniji.

Na 27. izvedbi Dirke po Sloveniji, ob 30-obletnici samostojne države, ste doživeli mejnik ‒ udeležil se je je zmagovalec največje kolesarske dirke, Dirke po Franciji. Ali ste si to predstavljali pred desetletjem?
Načrt je bil tak. In res smo se načrta, ki smo si ga zadali pri Adrii Mobil leta 2012, kar držali. Sicer smo imeli že leta 2011 zmagovalca Toura ‒ to je bil Carlos Sastre, res pa nismo imeli aktualnega prvaka. Zdaj nam je uspelo in da je hkrati prvak še Slovenec, nam to res izredno veliko pomeni. Zaradi Tadeja Pogačarja je najbrž tudi prišlo toliko ogromno ljudi.

Vasi, mesta so se obarvali zeleno, ceste ob trasah slovenske pentlje so pritegnile toliko ljudi kot še nikoli. Kako to doživljate?
Presenečen sem nad številom ljudi, ki so se zbrali ob trasi. Ponekod so šle kar kocine pokonci. Ljudje so vzeli dirko za svojo, vse je bilo zeleno, ogromno je bilo slovenskih zastav. Delamo dober projekt, ki so ga ljudje v Sloveniji res posvojili. Res se je zbralo ogromno navijačev. Še veliko več kot leta 2019. Od januarja do aprila je bilo veliko negotovosti, zato se res moram zahvaliti vsem mestom partnerjem, ki so ostali ali se celo nam pridružili v negotovem času zaprtja. A odločitev, da letos gremo v dirko, se je izkazala za pravo in odlično je izpadlo.

Ob zeleni barvi izstopajo državne trobojnice. Kaj vam to pove?
Malo smo posebni. Ko je državni praznik in je zapovedano, ne obešamo zastav, a na športne prireditve pridemo z njimi. Res pozitivni nacionalni naboj, ki potrdi, da so ljudje sprejeli dirko kot svojo in pridejo ob cesto. Ogromno ljudi, vse zeleno in v slovenskih zastavah. Veliko večja pripadnost dirki, kar smo dobro občutili že v organizacijskih odborih. Mi imamo vse skupaj okoli 2500 ljudi. Nekateri so udeleženi samo pol ure ali eno uro, a prav vsem gre zahvala, da smo lahko izpeljali projekt. A bilo je res nenavadno, da smo po tem čudnem pandemskem obdobju lažje organizirali dirko.

Najvišja točka letošnje Dirke po Sloveniji je bila Lipa s 718 metri nadmorske višine. Kdaj se bodo na slovenski Tour vrnile gore? Vršič, Krvavec, mogoče kdaj vendarle na Mangart?
Ali je že šla na Mangart? (Ne.) Ne vem. Trasa je tehnično raznovrstna. Ogromno krajev in turističnih destinacij je vključenih kot štartna, vmesna in ciljna mesta. Leta 2013 smo bili nazadnje na Vršiču, mogoče se vrnem tja deset let pozneje. Bomo videli tudi še gore.

Poznavalci kolesarstva dobro vedo, da gre organizacija dirk z roko v roki s turizmom in njegovimi interesi. Ali drži, da zlasti v gorenjskih in posoških občinah ni interesa, da bi pripeljali Dirko po Sloveniji?
Da, deloma drži. Deloma pa tudi, da mi nismo bili dovolj vztrajni. Preprosto je tako, da občine, ki so zraven, si res želijo turističnega preboja. Saj tudi Dirka po Franciji je redko v Nici. No, zdaj so bili. Ali pa v Saint Tropezu, skratka v takšnih res mondenih krajih. Enako je z Girom.

Mi smo na pravi poti, saj ko smo šli na to pot z STO-jem smo želeli pokazati, da Slovenija ni samo Bled, Bohinj in Piran, ampak je še marsikaj drugega. To je podobno vprašanje kot vprašanje kraljevske etape: zame so vse kraljevske, saj se vozim 800 km po slovenskih krajih. Tudi Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina. To gledam drugače ‒ to je slovenska dirka in krasna priložnost za promocije. Če to ne bi bila promocijska priložnost, ne bi bilo zraven Slovenske turistične organizacije.

Turizem je ključen dejavnik pri organizaciji in sofinanciranju kolesarskih dirk. Za koliko časa imate dogovorjeno sodelovanje z STO-jem, ki je ob zadnjih štirih izvedbah soorganizator Dirke po Sloveniji skupaj z klubom Adria Mobil?
Mi vsako leto na novo pripravljamo projekt, vsako leto na novo sklepamo pogodbo.

Ni to preveč tvegano za razvoj organizacije dirke?
Da, se strinjam, zelo tvegano. Želeli bi si 3- ali 5-letnega sodelovanja, a žal je to Slovenija in ne gre zlahka ter takoj. A smo veseli in zadovoljni, da sodelujemo. Vsako leto je ta odnos z STO-jem vse boljši in globlji ter obsežnejši. Sam gledam pozitivno in enkrat bo prišlo do večletnega sodelovanja. Mogoče že drugo leto, a vam pošteno odgovorim, da je trenutno tako.

Ali vam je prihod Pogačarja olajšal ali zapletel življenje pri pripravi?
Tadej Pogačar je zmagovalec globalnega dogodka Tour de France, kjer je bil Primož Roglič pa drugi. S tem, ko tukaj dirka, je postala mednarodno veliko privlačnejša in bolj spremljana. Nekaj se je še odprlo, kakšna stvar se je tudi lažje uredila. Idealno bi bilo, če bi lahko Tadej že novembra napovedal in potrdil udeležbo, a to ne gre. Bili smo nenehno v pogovoru z Andrejem Hauptmanom in njegovo ekipo UAE Emirates. Tukaj je Hempi naredil res veliko, res je zaslužen, da je Pogačar tukaj.

Ali je prisotnost zmagovalca Toura dodatni pritisk na prireditelje?
Dirka mora biti varna in smiselna. To je predstava Slovenije. Če je tukaj zmagovalec globalnega dogodka, mi ne smemo zaostajati za drugimi, drugače ga ne bo več nazaj. Za zdaj nam gre dobro. Za nas ostaja isti pritisk, četudi prideta drugo leto oba slovenska šampiona. Za nas je cilj varna in dobra dirka. A se moramo tudi zavedati, da ne bosta mogla priti vsako leto. Sta globalno priznana športnika, sta številka 1 in 2 na svetu. Ne moremo pričakovati, da bosta vedno na štartu. A za samo organizacijo ostaja vse isto. Varnost, cesta.

Kaj sledi ‒ drugo leto dirka z obema šampionoma?
Želja vsakega organizatorja kolesarske dirke na svetu je, da bi imel na štartu št. 1 in št. 2. Zavedati se moramo, da sta, čeprav sta doma in na tej dirki naredila prve korake proti uspehu, zdaj v drugi dimenziji. Preprosto, tega ne moremo pričakovati.

Termin sredi junija ‒ ali vam še ustreza? Zlasti ker se je nanj zrinila še Dirka po Belgiji, ki je pobrala več ekip svetovne serije (8:4), ne nazadnje zaradi belgijskega vpliva in prisotnosti v kolesarstvu.
Termin je vrhunski, tik pred začetkom poletja. Ko smo mi šli nanj leta 2005, takrat nihče drug ni želel tega termina. Mi smo naredili eno prepoznavno dirko, ki je pritegnila marsikoga, tukaj se je proslavil Roglič. Imeli smo dirke po Belgiji, Luksemburgu, Danski, tradicionalnih kolesarskih državah, ki so imele veliko slabšo konkurenco kot Dirka po Sloveniji. Dirkam z veliko večjim proračunom je to šlo v nos, nekatere so šle pod ASO in potem se je začel boj za termine pri UCI-ju. S tem bodo v prihodnje še težava, to moramo nekako rešiti.

Kolesarska Dirka po Sloveniji je v seriji ProSeries (tik pod svetovno serijo), tam kot so etapne dirke po Nemčiji, Britaniji, Belgiji Danski, Norveški ... Mi zagotovo nismo tu zaradi finančnih sredstev, temveč zaradi dobre organizacije, dobrega dela in tradicije. A tudi zaradi izidov fantov. Privabili smo zmagovalca Tour de Francea. Če pogledate z njegove strani ‒ kakšna je to odgovornost. Če mi Slovenci ‒ ne samo mi organizatorji ‒ ne naredimo dobre dirke in se ne predstavimo, kot je treba, potem bo to minus tudi zanj. Seveda tega Pogačar ne bi povedal na glas. Isto velja za Rogliča. Onadva sta šampiona. Zato je na nas še večja odgovornost, saj se tako tudi onadva pozicionirata v pelotonu "To je pa naša dirka." Preprosto, da jima ni nerodno pred sotekmovalci. Do tu smo prišli z delom, realnost pa je tudi BDP naše države, ki je veliko manjši kot od prej naštetih držav. Tradicija? Mi smo trikrat mlajša dirka kot Belgija. Poskušali bomo.

Ali že načrtujete naslednjo 28. Dirko po Sloveniji?
Ne. Ker še te nismo končali. Dokler ni konca, ne mislimo na naslednjo dirko. Ne vemo še, kako bo prihodnjo sezono. Zaradi pandemije in olimpijskih iger je rok oddaje vloge za dirke prihodnje sezone do konca julija. Običajno je bilo treba to oddati do konca maja. Bodo težave, ker je zdaj ogromno dirk v tem terminu, mi želimo ostati v drugem ali tretjem tednu junija. Mi smo ProSeries dirka, a UCI ne upošteva lastnih pravil.

Sorodna novica Po prvi članski sezoni že prenehal kolesariti, zdaj osvojil belo majico

Vaša Adria Mobil je šla v pomlajevanje, Ljubljana Gusto Santic je še mlajša zasedba. Konkurenčnost slovenskih ekip na največji domači kolesarski dirki je padla.
To je stanje celotnega slovenskega športa. Ne samo v kolesarstvu, vsi športi so padli. Če pogledamo pet ali deset let nazaj, kakšni igralci so bili različnih v prvih ligah. Slovenci nismo konkurenčni glede klubskega športa. Ogromno športnikov imamo, ogromno odličnih. Politiki ‒ že predprejšnje vlade ‒ so rekli, vse imamo urejeno, samo športa ne. Določene stvari se vendarle spreminjajo. Sam to opažam ob Dirki po Sloveniji, ki jo vse več ljudi dojema kot dober projekt.

Ali znamo izkoriščati to športno evforijo tudi za kolesarstvo kot način transporta in rekreacije?
Vsi bi radi bili "pogačarji", "rogliči". Boj za zeleno, trajnostni razvoj, vse to sodi zraven. Gradijo se kolesarske steze, prodaja koles se je neizmerno povečala, središča mest se zapirajo. Vse to je povezano in če pridejo še odlični izidi naših športnikov, je to bomba.

Kako bo julija v Franciji: kje vidite oba slovenska šampiona?
Pričakujem, da bosta oba daleč spredaj, ne glede na to, kdo bo prvi. Za nas nekdanje kolesarje in druge, ki delamo v kolesarstvu, so to sanje, ki naj trajajo čim dlje. Ne razmišljamo, kako, kdo, kaj in zakaj, samo naj traja čim dlje.

Foto: Organizator/Sportida.com in Mario Stiehl