Pesem in ples sta zaščitna znaka Argentincev, a že davno ne več tango, temveč predvsem cumbia z rockovskimi odtenki, kar je ujela tudi tokratna himna šampionov. Foto: Reuters
Pesem in ples sta zaščitna znaka Argentincev, a že davno ne več tango, temveč predvsem cumbia z rockovskimi odtenki, kar je ujela tudi tokratna himna šampionov. Foto: Reuters

Na belo-sinjemodrem dresu se bodo odslej bleščale tri zvezdice za tri naslove svetovnih prvakov. Argentina 1978 in Mehika 1986 sta dobila družbo Katarja 2022. Šampionski pohod Argentincev je vseskozi spremljala navijaška pesem, ki je postala vseprisotna. Na ulicah Dohe, tribunah SP-ja 2022 in v slačilnici La Albicelesta je odmevala ista pesem.

"Muchachos, ahora nos volvimos a ilusionar" v izvedbi skupine La Mosca Tsé - Tsé oziroma po slovensko"Fantje, zdaj spet lahko sanjamo" v izvedbi muha cece.

Sam Leo Messi je po zmagi nad Mehiko vodil navijanje reprezentančnih tovarišev s pesmijo, ki je ponarodela in postala del dediščine 22. svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga je osvojila Argentina.

V nedeljo je vsepovsod po svetu odmeval refren:

"Fantje, zdaj spet lahko sanjamo.

Želim osvojiti tretjo (zvezdico),

želim postati svetovni prvak.

In z Diegom (Maradono),

ki ga vidimo v nebesih,

ter Don Diegom in La Toto (staršema Maradone),

bomo navijali za Lionela."

La Mosca je rock fusion skupina, ki že vse od leta 1995 združuje glasbene zvrsti kot so ska, cumbia, merengue, salsa in pop. Že leta so ena najbolj priljubljenih argentinskih glasbenih izvajalcev, pri čemer so tudi prepoznavni zaradi pevca Guillerma Novellisa, ki nosi ikonična velika izbuljena sončna očala, s katerimi posnema oči muhe cece.

Pesem se začne z verzom:

"Rojen sem bil v Argentini,

deželi Diega in Lionela,

otrok Malvinov,

ki jih nikoli ne bomo pozabili.

Ne morem ti razložiti,

ker ne boš razumel.

Vsi izgubljeni finali,

koliko let sem jih objokoval.

Toda tega je konec,

ker je na Maracani

v finalu z Brazilci

'očka' spet zmagal."

Malvini, Maradona in Messi

Pesem, polna čustev, izvira iz Messijevih porazov v finalu SP-ja 2014 in neuspešnih loterij na južnoameriških prvenstvih 2015 in 2016. Ob tem se spominja slavja z Maradono sredi 80. let, ko jih je potolažil po izgubljeni vojni za Malvinske (Falklandske) otoke, v katero jih je povedla osovražena vojaška hunta.

"Navdih za pesem sem dobil iz naših čustev kot narod, ki jih imamo Argentinci in se poistovetimo z njimi. Govorim o Messiju, Maradoni in fantih z Malvinov, ki so junaki naše zgodovine in so vseprisotni," je avtor besedila Fernando Romero pojasnjeval vzgib.

"Opeva tudi našo žalost ob porazih in slabih uvrstitvah na prejšnjih svetovnih prvenstvih, ob smrti Maradone, a ti fantje so nam z zmago v Riu vrnili veselje, upanje kot narodu, kar je velika stvar," je še pojasnil 30-letnik, ki je bil prisoten na finalu SP-ja v Riu, na katerem je Mario Götze v podaljšku strl argentinska srca. Nato pa je bil priča drugemu finalu na Maracani: na odločilni tekmi Cope Americe 2021, na kateri so Argentinci z golom Angela Di Marie z 1:0 ugnali Brazilce in po 28 letih spet postali južnoameriški prvaki. Leto in pol pozneje so po 36 letih postali znova še svetovni prvaki.

Aguero s svetom delil slavje prvakov

Celotno slavje novih svetovnih prvakov v slačilnici je posnel in s svetom delil 27. član argentinske nogometne reprezentance. Sergio Aguero bi bil bržkone še vedno del ekipe, če ga ne bi srčna aritmija prisilila k igralski upokojitvi. A zdaj je bil prvi navijač in motivator ekipe ter duša slavja, ki je malce tudi njegovo.

Dolg let v Buenos Aires, uradno slavje v torek

Argentinci iz Dohe domov letijo prek Rima, kjer imajo postanek. V Buenos Airesu naj bi svetovni prvaki pristali po najnovejših podatkih okoli 2. ure po lokalnem času (okoli 6.00 po srednjeevropskem času).

Z letališča Ezeiza se bodo napotili v bližnje nogometni center argentinske nogometne zveze. V torek se bo opoldne začel sprejem prvakov, cilj povorke pa bo središče Buenos Airesa in sloviti Obelisco.

Argentinska vlada je ponudila, da se novopečeni svetovni prvaki z navijači poveselijo pri predsedniški palači, pri čemer se bi predsednik države Alberto Fernandez umaknil in v celoti prepustil Caso Rosado nogometašem. Gre za poskus ohranitve tradicije, ko se je leta 1986 takratni prvi demokratično izvoljeni predsednik po padcu vojaške hunte Raul Alfosin prav tako umaknil in v celoti prepustil oder Maradoni in prvakom Mehike 1986.