Za številne "oče" slovenske tekmovalne smučarije je zanimive zgodbe svoje kariere opisal s pomočjo kolumnista in novinarja Marka Radmiloviča, najbolj znanega po Zapisih iz močvirja, ki jih pripravlja za Val 202. Knjigo je izdala založba Beletrina.

Na predstavitev so prišli številni ugledni gosti na čelu z nekdanjim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom in predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdanom Gabrovcem, prisotni so bili tudi nekdanji smučarji (od Bojana Križaja do Jureta Koširja in Alenke Dovžan), manjkala pa je Mateja Svet, ki po koncu kariere z Vogrincem nima nobenega odnosa. Svetovna prvakinja v slalomu leta 1989 in olimpijska podprvakinja leta 1988 je po koncu sezone 1989/90 že pri 21 letih končala kariero, a javnost za razloge ni nikoli izvedela.

"Z Matejo se nikoli nisva sprla. Žal nikoli nisem imel priložnosti, da bi se odkrito pogovorila, upam, da mi lahko pri tem kdo pomaga, tudi kdo od tukaj prisotnih. Sam razlogov za najin domnevni nesporazum, zaradi katerega je končala kariero, ne poznam, ona pa o tem tudi ni nikoli spregovorila. Kot sem slišal od drugih, je imela neke svetovalce, ki so se obrnili proti meni. O različnih bedakih, idiotih, ali kako naj jih imenujem, ki na različnih forumih in spletu širijo laži, govorijo o nekih spolnih napadih, pa niti ne bi razpredal. Naj se ti zdraharji podpišejo, takoj bi padla tožba," je dejal Vogrinec.

Matejo Svet bi rad videl tudi na predstavitvi knjige, a je bilo to nemogoče, ker je nihče ni niti povabil: "Vabila je pošiljala Beletrina, a bi jo seveda lahko povabil tudi sam. A po pravici povedano si nisem upal, bal sem se namreč odzivov."

Sorodna novica Mateja Svet: Želijo si, naj pojasnim, a to težko dam. Ker tega ni več.

Napolnil bi lahko še petkrat več strani

Knjiga ima 470 strani, največja težava avtorjev je bila, kako vse zgodbe, ki jih je v smučanju doživel Vogrinec, spraviti v predpisani okvir.

"Ni nobenega dvoma, da bi lahko napolnil še petkrat več strani, a knjiga je vseeno zame presenetljivo dobro videti. V njej so omenjeni vsi, ki so zaslužni za razvoj slovenskega smučanja in evforijo, ki je takrat vladala. Moram pa reči, da je mi nismo čutili, saj nas tako rekoč ni bilo nič doma. Prav odsotnost od družine, ki je mogoče povezana s tem, da z enim od sinov zadnji dve leti sploh nimam stikov, pa je druga plat zgodbe, ki jo opisuje moja biografija," je Vogrinec na kratko opisal knjigo in razložil tudi njen naslov.

Peš iz Ljubljane do Maribora

"Naslov je povezan s stavo z Natašo Bokal in njeno kolajno na svetovnem prvenstvu v Saalbachu leta 1991. Ker sem jo izgubil, sem šel peš iz Ljubljane do Maribora. Med potjo so me ljudje pozdravljali in mi vzklikali Tona. Zato sva se z Markom tudi odločila za ta naslov, čeprav je bilo še nekaj drugih idej," je razložil Vogrinec, ki je priznal, da nikoli ni bil dober trener, je pa bil strokovnjak za marketing in organizacijo.

"Definitivno si Tone zasluži naziv oče slovenskega smučanja. Sama sicer nisem predstavnica prve uspešne generacije, a sem njegovo delo res dobro spoznala. Nam ni nič manjkalo, česar za novo generacijo ne morem reči. Tona je človek, ki ima res veliko srce. V smučanju ni veliko takih," je Vogrinčevo vlogo pri uspehih potrdila Špela Pretnar, šestkratna zmagovalka tekem svetovnega pokala in dobitnica slalomskega kristalnega globusa v sezoni 1999/00.

Križaj mejnik v razvoju alpskega smučanja

Vogrinec je o knjigi in Mateji Svet spregovoril že v oddaji Nedeljski gost na Valu 202 konec januarja. "Moja želja je, da bi se enkrat lahko srečala, si pogledala v oči in si dala roko. Nikakršnega razloga ni, da bi ta zamera trajala še naprej. Ne vem, zakaj je jezna name," je dejal o Mateji Svet.

Alpsko smučanje ga je zastrupilo že zelo zgodaj in postalo njegovo življenje. Morda bi bilo drugače, če ne bi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja za 700 nemških mark kupil kombija. "Kombi mi je olajšal in omogočil več nastopov v smučarski reprezentanci. Trenerji so se odločali, ali v ekipo vzamejo Vogrinca in gre ekipa na pot s kombijem ali pa se na tekme odpravijo z vlakom."

Prehodil je pot od tekmovalca in trenerja do dolgoletnega direktorja reprezentanc. O Bojanu Križaju, ki je bil prvi zvezdnik, je povedal: "Ko sem ob pripravljanju knjige eno leto brskal po papirjih, mi je bilo vsak dan bolj jasno, da je mejnik v razvoju jugoslovanskega oziroma slovenskega alpskega smučanja prav Bojan Križaj. Če ne bi bilo njegove zmage na mladinskem svetovnem prvenstvu, bi se žalostna zgodba smučarije pri nas nadaljevala še naprej."

Zaradi smučanja se je razšel z dvema partnericama, s katerima ima otroke. "Sam sem bil zastrupljen z alpskim smučanjem, ki je bilo pri meni na prvem, drugem, pa tudi dvajsetem mestu. Vse drugo sem dal na stran. To pa je bilo za vse, ki so takrat živeli ob meni, zelo slabo. K sreči sem v tretjem poskusu našel sorodno dušo in moja Alenka diha z mano, jaz pa diham z njo. Imava se strašno 'fajn'."

Celoten pogovor lahko poslušate v spodnjem posnetku!

Gre za mojstra z načrtom ali za sosledje neverjetnih naključij?

"Zgodovina slovenskega smučanja je pridelala almanahe, zbornike, na tisoče člankov, publikacij, intervjujev in kar je podobnih tiskovin. A biser je čakal v školjki. Zgodbo slovenskega smučanja je danes skoraj pozabljeni mariborski upokojenec nosil v sebi od prvega stavka do zadnje pike. Gre za mojstra z načrtom ali gre za sosledje neverjetnih naključij? Je Bojan Križaj produkt ali je sila narave? To so vprašanja, na katera biografija nedvoumno odgovarja. Odgovarja pa ne le na enigme slovenske smučarije, ki je bila v osemdesetih večja in pomembnejša od slovenske politike in gospodarstva skupaj, temveč tudi orisuje čas, ki je bil tako zelo drugačen od tega, ki ga živimo. In Tona je ta čas ne le živel, temveč ga je tudi sooblikoval," je v svojem značilnem slogu za Beletrino pojasnil soavtor knjige Marko Radmilovič.