Europeada, medmanjšinski nogometni turnir je na avstrijskem Koroškem potekal med 25. junijem in 3. avgustom. Pri realizaciji projekta so sodelovali dežela Koroška, Slovenska športna zveza ter Narodni svet koroških Slovencev kot član Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUEN). Manjšinski projekt je izvedlo Društvo Europeada z Markom Loibneggerjem in Markom Oražejem na čelu.

Nogometno srečanje med Slovenci v Italiji, ki imenujejo svojo reprezentanco ŽILE, in slovaško narodno skupnostjo na Madžarskem (3:0) je ponovno dokazalo, kako temperamentni so lahko nogometni navijači v južnem alpsko-jadranskem prostoru. Slovensko moštvo je pospremil cel avtobus, ki so ga navijači najeli samo za to tekmo. Poskrbeli so za pravi ljudski praznik v nogometni areni nogometnega kluba Železna Kapla. Kot so poročali tržaški novinarji, se je slovenska ekipa pripravljala dve leti na letošnjo Europeado. Zanje je bila to prva ter polna pričakovanj, na žalost pa so izpadli proti poznejšemu prvaku iz Južne Tirolske.

Turnir z višjo dimenzijo
Na tekmo proti ekipi slovaške narodne skupnosti na Madžarskem sta posebej prišla tudi najvišja predstavnika slovenskih krovnih organizacij – predsednica Slovenske kulturnogospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj. Oba se dobro zavedata pomena in fascinacije, ki ju izžareva šport še posebej na mladino. Ne glede na to pa je tudi njima jasno, da je turnir Europeda več kot samo merjenje nogometnih sposobnosti med posameznimi moštvi. Podobno, kot je na odprtju turnirja poudaril predsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUEN) Loránt Vincze, sta se tudi vrhovna predstavnika slovenske narodne skupnosti zavedala, da je imel ta turnir višjo dimenzijo: "krepitev narodne zavesti in pripadnosti narodni skupnosti" (Ksenija Dobrila) ter "zavesti, da je tesna kooperacija med narodnimi manjšinami za uspešno delovanje zelo pomembna" (Walter Bandelj). Sploh je zelo pomembno, menita Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, da narodna skupnost nastopa navzven usklajeno. To velja tudi za vprašanje zastopstva v javnopravnih parlamentarnih gremijih, od občinskih svetov pa do parlamenta v Rimu. Slovenci v Italiji si želijo zajamčeno zastopstvo, izvoljeno na demokratičnih volitvah, italijanska politika pa je še zelo zadržana. Tako Ksenija Dobrila kakor Walter Bandelj obžalujeta, da italijanska politika ne kaže posebne volje. Njuno upanje je predvsem diplomacija. Z drugimi besedami: oba si želita ustrezno podporo Republike Slovenije.

Mladi odhajajo
Nadaljnja problema, s katerima se spopadajo Slovenci v Italiji, sta asimilacija in demografsko nazadovanje. Walter Bandelj: "Asimilacija v šolah je zelo vidna. Imamo 14 šol s slovenskim učnim jezikom. V vseh šolah prevladujejo povsem italijanske družine. V razredih upada slovenščina." Ksenija Dobrila: "Veliko mladih je zaradi gospodarske krize v letih 2007/08 šlo v tujino. Naši mladi so visoko izobraženi, vendar ne najdejo v obmejnem prostoru zaposlitve. Nadaljnji velik problem je malo število rojstev. Nahajamo se v demografski zimi."
Nad Europeado 2022 sta bila voditelja Slovencev v Italiji navdušena. Navdušen je bil tudi predsednik Zveze športnih društev v Italiji Ivan Peterlin. "Čestitam Slovenski športni zvezi ter njuni organizaciji nogometnega turnirja Europeada. To niso bile mačje solze. Nekaj podobnega pričakujem tudi od politike."