Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Osmi dan začenjamo s serijo prispevkov, posvečenih urbanistični zasnovi naših mest, govorili bomo o filmski adaptaciji kultnega romana Čas deklištva, pogovarjali smo se z Goranom Trajkovskim, avtorjem glasbe za film Pred dežjem, nagrajenim z beneškim levom, osrednji del oddaje pa bo namenjem polemiki o (ne)dostopnosti avdiovizualnih vsebin nekaterih kultnih avtorjev, kot so na primer televizijske nadaljevanke Franceta Štiglica. Voditeljica: Polona Balantič
V Tarči - Slovenija je pri skrbi za starejše država analiz, študij, strategij, resolucij, delovnih skupin in pilotnih projektov. Rešitev najdejo v eni plenici več, zakona pa še ni. V Globusu tokrat o Franciji v primežu protestov. Bo vlada Emmanuela Macrona popustila pritiskom javnega sektorja in odstopila od napovedane prenove pokojninskega sistema? Kako dogajanje v Franciji vpliva na podobo Macrona v svetu? V Točki preloma o lastniških spremembah in konsolidaciji bank v Sloveniji. Kako dolgo bo Nova ljubljanska banka še največja? Zakaj želijo biti sindikati bančni lastniki? Pa tudi o omejevanju posojil prebivalstvu.
Pokljuka, ki bo prihodnje leto gostila tekme svetovnega prvenstva, bo tokrat v terminu Antholza. Prav slovensko prizorišče bo generalka pred svetovnim prvenstvom na Južnem Tirolskem. Na pokljuški planoti bodo od četrtka do nedelje nastopili na najdaljših preizkušnjah, na tekmah mešanih štafet, najboljših trideset v obeh konkurencah pa bo nastopilo še na najzanimivejših tekmah – s skupinskima startoma.
Po več kot desetletju je posodobljena medijska zakonodaja tik pred parlamentarnim sitom, a kaj sploh se še lahko spremeni, izboljša v teh kaotičnih razmerah? Smo v vrtincu odpuščanj v tiskanih medijih, na naš trg vstopa češki milijarder; zakaj takšna lahkotnost slovenskih odločevalcev pri prevzemih slovenskega medijskega kolača s strani tujih gospodarstvenikov ali celo politikov? In seveda, kako domača politika snuje lastne medije, nacionalne in lokalne, vključno z javnim servisom. Skratka, kakšen naj bo naš skupni medijski boj – za drugačen jutri. Voditeljica: Špela Kožar
Film, posnet po knjigi britanskega igralca Petra Turnerja, pripoveduje o njegovem razmerju z legendarno in ekscentrično hollywoodsko zvezdnico Glorio Grahame v zadnjih letih njenega življenja. Čutna usodna ženska se je v petdesetih pojavljala ob velikih imenih, kot so Humphrey Bogart, Robert Mitchum, Lana Turner in Kirk Douglas, leta 1952 pa je za nastop v Minnellijevem Mestu iluzij prejela oskarja za stransko žensko vlogo. Mladi Turner jo je spoznal leta 1978 v Liverpoolu, kjer je igralka, takrat že v poznih petdesetih, nastopala v manjših gledaliških produkcijah. FILMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V LIVERPOOLU / FILM STARS DON'T DIE IN LIVERPOOL Režija: Paul McGuigan / Scenarij: Peter Turner in Matt Greenhalgh / Igrajo: Annette Bening, Jamie Bell, Kenneth Cranham, Julie Walters, Jodie McNee, Stephen Graham, Joanna Brookes, Pete Lee-Wilson, Jay Villiers, Marina Bye, Vanessa Redgrave, Frances Barber, Pandora Colin, Alexander Arnold, Gemma Oaten
Če smo se kot otroci naučili kupovati ljubezen svojih staršev s pridnostjo, bomo tudi kot odrasli pri vseh ljudeh poskušali narediti vse, kar je v naši moči, da bi jim ustregli. Vzroki za izgorelost se namreč razvijejo v prvih letih življenja. V začetnih fazah se navzven ne prepozna kot motnja. Poznejši simptomi pa se prekrivajo s simptomi drugih duševnih motenj. Tudi zato strokovnjaki še danes nimajo jasne in natančne definicije izgorelosti. Strinjajo pa se, da gre za stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti, ki se pojavi kot posledica sovplivanja osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Raziskave kažejo, da približno tretjina ljudi v sebi nosi močno izraženo vsaj eno od štirih osebnostnih lastnosti, ki vodijo v izgorelost. Za to so ti ljudje čustveno ranljivejši za stres. Težje postavljajo in varujejo svoje meje in sebe vrednotijo po dosežkih. T. i. kandidat za izgorelost je tisti, ki je preobčutljiv za kritiko. Enako ogrožen je tisti, ki ne zmore reči ne in je nezmožen sprejeti zavrnitev, ker ga je strah, da bo izgubil ljudi, če ne bo izpolnil njihovih pričakovanj. Izgorelost ogroža tudi tiste, ki prevzemajo nase vso odgovornost, celo za stvari, na katere objektivno nimajo nikakršnega vpliva. Taki ljudje se tudi pred medosebnimi odnosi, v katerih se ne znajdejo najbolje, umikajo v pretirano delo. V procesu izgorevanja posamezniki kljub bolezni pogosto vztrajajo na delovnem mestu. Svetovna zdravstvena organizacija že opozarja, da postaja izgorelost ena od glavnih poklicnih bolezni 21. stoletja. Izgorelost je mogoče uspešno zdraviti. A je za trajno odpravljanje težav potrebna več letna psihoterapija. Nevroznanstvene raziskave namreč potrjujejo, da možgani potrebujejo najmanj štiri leta, da zgradijo dovolj novih povezav, da lahko dosežemo trajne spremembe v strukturi osebnosti.
Po več kot desetletju je posodobljena medijska zakonodaja tik pred parlamentarnim sitom, a kaj sploh se še lahko spremeni, izboljša v teh kaotičnih razmerah? Smo v vrtincu odpuščanj v tiskanih medijih, na naš trg vstopa češki milijarder; zakaj takšna lahkotnost slovenskih odločevalcev pri prevzemih slovenskega medijskega kolača s strani tujih gospodarstvenikov ali celo politikov? In seveda, kako domača politika snuje lastne medije, nacionalne in lokalne, vključno z javnim servisom. Skratka, kakšen naj bo naš skupni medijski boj – za drugačen jutri. Voditeljica: Špela Kožar
Etiopija je pred dvema letoma stopila na pot tranzicije iz avtoritarnega sistema v demokratičnega. Država se je začela odpirati tujim vlagateljem, izpuščeni so bili politični zaporniki, med ljudmi je zavladal optimizem. Premier Abij Ahmed je za svoja mirovna prizadevanja v Afriškem rogu prejel nobelovo nagrado za mir. A Etiopija se sama spopada z velikimi razvojnimi potrebami in notranjimi konflikti, ki so posledica dolgoletne etnične diskriminacije in 27-letne vladavine ene stranke. Bo Abij Ahmed zmogel veliki maraton, ki ga je začel z obljubami o blaginji in enotnosti? Bo Etiopija ostala celovita ali bo ta druga najbolj poseljena afriška država doživela jugoslovanski scenarij in razpadla? Avtorica: Helena Milinković Direktor fotografije: Stojan Femec Asistent snemalca in snemalec zvoka: Vid Osredkar Montažer: Martin Kastelic
Biti blizu, zares blizu, na televiziji, je iluzija. A lahko poskusimo. Priti bližje, čisto blizu, od blizu, včasih preblizu. Osemnajst let je bila šefinja državnega protokola Republike Slovenije, edina šefinja protokola s tetovažo. Njen debi je bil obisk japonske princese Sajako, sledili so obiski kraljice Elizabete, predsedovanje Svetu Evropske unije leta 2008, vrh Bush-Putin, vrh EU-ZDA, srečanje 16 predsednikov srednjeevropskih držav. Vladimirja Putina je gostila trikrat, Georgea Busha dvakrat, se rokovala s papežem Frančiškom, japonskim cesarjem in zasadila seme za novi falcon pri dr. Janezu Drnovšku. Zdaj je izšla njena navdihujoča knjiga, zbirka kolumen z naslovom Kažipoti, Sonatina o odnosih in kulturi srca.
Indijska drama, ki spremlja štiri običajne ženske iz indijske vasice na presušenem podeželju. Rani je vdova pri svojih tridesetih in ji sedaj največjo skrb povzroča poroka njenega lahkomiselnega sina. Njegova najstniška nevesta Janaki se mora soočiti z nesmiselnimi predsodki in sramoto, ko se na poročni dan pojavi s postriženimi lasmi. Medtem se mora najboljša Ranijina prijateljica Lajjo kosati s svojim nasilnim soprogom, njena druga prijateljica Bijili pa je tarča posmeha in zaničevanja, ker se ukvarja z eksotičnimi plesi in prostitucijo. Medtem se mora vsaka zase soočati z zlorabo in zlonamernostjo moških, a hkrati tudi že poznajo najrazličnejše načine, kako se temu postaviti po robu in prevzeti nadzor nad lastnimi življenji… Film je kritičen in globoko pomenljiv; razkriva surovo resnico patriarhalne indijske kulture, hkrati pa avtentično predstavi ženske in dekleta, ki se le počasi izvijajo iz stoletne nazadnjaške tradicije. PARCHED / INDIA, UK, USA / 2015 Režija: Leena Yadav / Scenarij: Supratik Sen, Leena Yadav / Igrajo: Tannishtha Chatterjee, Radhika Apte, Lehar Khan, Surveen Chawla, Dinesh Pradhan, Farrukh Jaffar, Kanwar Jagdish, Riddhi Sen, Tarun Jasor, Praveen Choudhary, Prince Gehlot, Nancy Nisa Beso, Anuradha Adwani, Sumeet Vyas, Ramesh Ji…
Združeno kraljestvo po 31. januarju 2020 ne bo več članica Evropske unije. Izstopu bo sledilo prehodno obdobje, ki bo trajalo do konca letošnjega leta in bo namenjeno oblikovanju novih pravil igre med Veliko Britanijo in Unijo. Od pogajanj je odvisno, kako korenito se bo življenje spremenilo za tujce, ki delajo na Otoku, tam študirajo in vse tiste, ki tja potujejo kot turisti ali z Britanijo poslujejo.
Avtorji dokumentarne oddaje so odškrnili vrata in ponudili pogled v življenje menonitov, skrajno pravovernih protestantov iz Srednje Amerike, ki se upirajo sodobnosti in živijo v izoliranih in samozadostnih skupnostih kot v 19. stoletju. Prevažajo se s konjsko vprego, sladoled si privoščijo največ dvakrat na leto, še vedno uporabljajo staro nemško narečje, jezik svojih prednikov. A v skupnosti se kažejo razpoke. Nekateri člani vseeno, vsaj zadržano in bolj na skrivaj, sprejemajo novotarije, kot je npr. prenosni telefon …
V oddaji z analitiki o burnem notranjepolitičnem dogajanju, od tajnih pogovorov in iskanja novega mandatarja, do kongresa DeSusa in ugibanj o predčasnih volitvah. V oddaji tudi o pozivu zdravnikov Goriške, ki ob nameravanem povečanju dejavnosti sosežiga v Salonitu Anhovo opozarjajo na okoljsko obremenjenost srednje Soške doline. Soočili bodo mnenja za in proti evtanaziji ter ob koncu še spregovorili o sistemskih težavah, ki pestijo starostnike.
Primanjkuje vsaj 1200 vojakov in 2800 policistov. Je stanje že kritično, kaj to pomeni za varnost države in državljanov in kako namerava država rešiti ta problem? Tudi lani je bilo rojenih manj otrok kot leto poprej. Demografi opozarjajo, da se bo število rojstev še zmanjševalo. Zakaj se vse več ljudi odloča za življenje brez otrok? So lepotni posegi že tako pogosti, da so postali nekaj samoumevnega? Število lepotnih posegov se zadnja leta povečuje, za to se odloča tudi vse več moških.
Pred sedemdesetimi leti je izšla prva zbirka intimistične poezije po drugi svetovni vojni pri nas. Napisala jo je Ada Škerl, pogosto po krivici prezrta pesnica, ki se je še pred izidom Pesmi štirih oglasila z izrazito intimistično poezijo. Ob tej obletnici in ob deseti obletnici pesničine smrti so v zbirki Kondor izšle njene zbrane pesmi z naslovom Speči metulji. Knjigo je uredila Tanja Petrič, ki bo v oddaji spregovorila o poeziji Ade Škerl, k njenim pogledom na pesničin opus bomo dodali tudi pripoved Ade Škerl, kot jo je zabeležila naša kamera leta 2004, ko smo pesnico obiskali ob njeni osemdesetletnici. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili pesniško zbirko Krog, za katero je Kaja Teržan pred nekaj meseci prejela Jenkovo nagrado. Osrednje teme zbirke – materinstvo, iskanje doma in samota – so izpisane življenjsko avtentično, pri čemer se pesnica upira vnaprej določenim konceptom in družbenim pričakovanjem. Beseda bo tekla tudi o proznem prvencu, knjigi kratkih zgodb Kozjeglavka, ki jo podpisuje pisateljica mlajše generacije Zarja Vršič. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Petra Hauc
Prenos iz Kamnika.
Gostja oddaje Intervju bo dr. Nadežda Čačinovič, profesorica estetike, filozofije kulture in spola na zagrebški Filozofski fakulteti. Predavala je na najuglednejših evropskih univerzah in je avtorica številnih knjig s svojih delovnih področij, nekatere so prevedene tudi v slovenščino. O tem kakšna je hrvaška družba, kakšen preobrat pomenijo nedavne predsedniške volitve in kaj zaznamuje odnose med Slovenci in Hrvati, se bo s profesorico Čačinovič pogovarjala Ksenija Horvat.
Matej odrašča v družini oseb s posebnimi potrebami v obrobni vasici, a je sam povsem drugačen – tako od drugačnosti kot od normalnosti. Usoda ga vseeno dohiti, ko z dekletom dobita hčerko in njuna zveza kmalu zatem razpade. Vname se boj za skrbništvo, vse dokler se Matej ne odloči za radikalen izhod iz začaranega kroga, tako družinskega kot življenjskega. Družina, resničnostni film, ki zajema obdobje desetih let, ne sledi senzacijam, temveč občutjem. Film brez scenarija, a s številnimi soscenaristi - človeškimi in nečloveškimi. Rok Biček (Razredni sovražnik) je deset let beležil življenje mladeniča, ki je odraščal v zelo neobičajni družini. Film je leta prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in nagrado vesna za najboljši celovečerec na 20. Festivalu slovenskega filma.
Preiskava primera Ane Zvonar se zaostri ob sporu Brajca in Osterca z vaščani Stare Fužine. V Bohinjskem jezeru najdejo še eno truplo. Odnos med Tino in Tarasom se zapleta. Čas ni na Tarasovi strani, v primer se začnejo vpletati tudi mediji, ki inšpektorju dodatno grenijo življenje.
