Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Jadransko-jonski makroregiji v 8 državah živi 70 milijonov ljudi. Morje je naravni vir, ki prinaša številne izzive in priložnosti, države ki ležijo v tej makroregiji delijo zgodovino in geografski položaj, vendar so izredno različne tako po gospodarski razvitosti kot stopnji nezaposlenosti in odgovornemu odnosu do okolja. Države Jadransko –jonske makroregije so tako članice kot nečlanice EU zato ima ta prostor zelo pomembno vlogo pri približevanju Vzhodnega Balkana Evropi ter pri odpiranju Evrope v druge dele sveta. Pomorska avtocesta je povezovalni projekt vseh držav te makroregije, ki imajo vedno več skupnih projektov na področju trajnostnega razvoja, zaščite naravne dediščine, pa tudi razvoja ribištva in školjkarstva.
Reka Bojana, ki se v morje izliva blizu velike ulcinjske plaže, je naravna in kulturna dediščina Črne gore. Na njenih bregovih stojijo stare ribiške hiše *kalimere*, ker se tukaj mešata sladka in slana voda in je zato rib veliko. Bojana je bogata, pravi mladi ribič Ivo, ki je kritičen do obnove starih ribiških hiš. Reko Bojano je treba zaščititi, pri tem ribiči zelo zavzeto sodelujejo tudi z Inštitutom za morsko biologijo iz Kotorja – v projektih Jadransko-Jonske regije, ki povezujejo Črno goro, Albanijo in Italijo.
Luka Milošević pravi, da ima najlepšo pisarno na svetu, njegovo školjčišče je v Boki Kotorski, kjer je po analizah Inštituta za morsko biologijo iz Kotorja veliko odličnih lokacij za pridelavo školjk. Z školjkarstvom se je začel ukvarjati nedavno, kot pomorec si je želel več časa preživeti z družino. Tokratna sezona je bila dobra, kakovostne školjke, ki so vir proteinov, je mogoče dobro prodajati restavracijam. Boško pa je že prekaljen školjkar, za novi poklic se je odločil po razpadu jugoslovanske vojske, danes se s pridelavo školjk ukvarja vsa njegova družina. Pridelava školjk je kot kmetovanje, polje v morju pa prav tako ni varno pred »škodljivci«, največji sovražniki školjkarjev so orade.
Po podatkih nevladne organizacije Green Sail v hrvaškem morju letno pluje več kot 190.000 ladij, kar je za morje velika okoljska obremenitev. Morje prinaša na obalo vedno več odpadkov, največ je plastike, ki v svoji mikroobliki ogroža tudi vodne sisteme v Jadransko-Jonski makroregiji. Ornela Krezić vodi nevladno organizacijo Green Sail in je prava ambasadorka spodbujanja odgovornega odnosa do morja in reciklaže, pri tem sodeluje tudi s številnimi skiperji in pristanišči. Z ozaveščanjem in analiziranjem odpadkov na črnogorskih plažah pa se v okviru projekta Jadransko-Jonske makroregije Welcome ukvarja tudi Inštitut za morsko biologijo iz Kotorja. Na vseh plažah Jadrana med odpadki prevladuje plastika, veliko pa je tudi cigaretnih ogorkov.
V Dalmaciji je nedavno stekel projekt Zeleni turizem, v okviru katerega spodbujajo lastnike turističnih objektov, da v ponudbo vključujejo lokalno pridelano hrano in se oskrbujejo z obnovljivo energijo, spodbujajo pa tudi k odgovornemu odnosu do okolja. Sestri Ivana in Anita nadaljujeta tisto, kar sta si zamislila njuna starša, na posestvu Agroturizem Kalpić nedaleč od Šibenika. Kamen in les sta materiala, ki tu prevladujeta. Gostom nudijo predvsem lokalno pridelano hrano, oskrbujejo pa se s sončno energijo. Tudi Villo Dvor v Omišu ob reki Cetini so oblikovale inovativne okoljske rešitve. V Dalmaciji je vedno več dobre zelene turistične ponudbe, konkurenčne zaradi ohranjanja starega.
Kaj je pravzaprav modra rast? Na katerih načelih temelji ta komunikacijski steber Jadransko-Jonske makroregije? V Tržaškem zalivu po zaslugi Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, ki sodeluje z Nacionalnim inštitutom za biologijo v Piranu, na področju opazovanja potekajo številni projekti, ki presegajo državne meje. Analize in izmenjava podatkov so nujno potrebne za dobro poznavanje morja, ki je naravni vir, na katerem temelji tudi razvoj gospodarske rasti, hkrati pa so dejavnosti inštitutov usmerjene v trajnost morskega ekosistema.
Ribolov je glavna gospodarska dejavnost v obmorskih krajih na severu Jadranskega morja. Upravljanje ribjega staleža "prek meja" med različnimi državami je eno izmed zelo pomembnih vprašanj v Jadransko-Jonski makroregiji. Ribiči, ki se z morjem srečujejo vsak dan, pa lahko svetujejo, kako bi bilo treba ob vse večjem onesnaževanju morja ravnati, da bi ohranjali dediščino ribištva tudi v prihodnosti.
Širitev različnih transportnih možnosti je zelo pomembna za razvoj Jadransko-Jonske makroregije. Pri tem je morje, tako kot že v preteklosti, najpomembnejša trgovinska pot. Leta 1987 je med Trstom in Turčijo začel poskusno delovati projekt Pomorske avtoceste. Postal je zgled za uveljavljanje in razvoj prepletenega pomorskega, cestnega in železniškega prometa, pomembnega za gospodarski napredek in tudi zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida.
Kava, kmetijski pridelek iz tropskih krajev, v Evropo pride po morskih poteh. Prevoz s kontejnersko ladjo traja približno 25 dni. Tovor pluje po Jadranskem morju vse do tržaškega pristanišča. Tu vsako leto raztovorijo več kot 100 tisoč ton zelenega zrnja kave, ki ga skrbno preberejo in nato dva milijona vreč dostavijo v tržaška skladišča. Pot te dragocene kulture se nadaljuje do pražarn, tam kavna zrna postanejo to, kar vsi poznamo: kava za opojni napitek z bogato zgodovino in kulturo na obeh straneh Jadranskega morja.
Neveljaven email naslov
