Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poizvedeli bomo, kako ob izpolnjevanju pogojev PCT poteka novo študijsko leto. Ukrepi za zajezitev širjenja covida 19 se zaostrujejo, prav mladi do 24. leta starosti pa so zdaj ena izmed skupin z največ okuženimi z novim koronavirusom. . Je razlog za rast števila okuženih med mladimi res študentsko življenje? V visokem šolstvu in pred pristojnimi so še številni drugi izzivi: financiranje, tuji študenti, uporaba slovenščine v študijskem procesu …. O vsem tem v prvi novembrski oddaji Moje mnenje. Vodi jo Tadeja Anžlovar.
V novembru bo Državni zbor potrjeval proračuna za prihodnji dve leti. Vlada svoje proračunske temelje gradi na gospodarski rasti in stavi na velika vlaganja. Toda fiskalni svet svari pred primanjkljajem v državni blagajni za leto 2022, v višini 2,5 milijarde evrov. Ekonomisti opozarjajo, da bi lahko ukrepi te vlade v štirih letih povzročili celo 11 milijard evrov primanjkljaja. Ali bi morala vlada v času, ko se energenti in druge dobrine dražijo, proračunske izdatke načrtovati bolj preudarno? Kako zagotoviti nove prilive v državni proračun v času podražitev? O makroekonomskih izzivih in o stanju naših javnih financ v oddaji Moje mnenje z Mojco Šetinc Pašek.
Ali je duševno zdravje v Sloveniji tabu? To se sprašujejo z voditeljico Vido Petrovčič v tokratni oddaji Moje mnenje. Kako bi lahko pomagala država s sistematičnim financiranjem in preventivo na področju duševnega zdravja? Kaj lahko storijo delodajalci? Ali je strokovnjakov specialistov za to področje dovolj?
Skoraj leto dni po ameriških predsedniških volitvah prihaja čas za prvo oceno politike predsednika Bidna. So njegove napovedi o vrnitvi v stare dobre čase pred Trumpom ostale zgolj volilne obljube, ki nasedajo na čereh neizprosne realnosti doma in v svetu? So vse bolj vase obrnjene Združene države še pripravljene za vsako ceno ohranjati tako imenovani pax americana - svetovni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni in utrjen s koncem hladne vojne? Oddajo vodi Edvard Žitnik.
V oddaji Moje mnenje bodo svoje izkušnje predstavili odlični pisci besedil za glasbo. Tovrstno pisanje zahteva posebno znanje in spretnost. Posluh za ritem, obvladovanje metrike in občutek za izražanje določajo dobrega pisca besedil. O tem, kako besedila nastajajo, in o drugih ozadjih ustvarjanja s pisci besedil za zabavno in narodnozabavno glasbo. Voditelj: Igor Pirkovič.
Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma za lani so ženske večinske lastnice le dobrih 13 odstotkov slovenskih podjetij. V čem so podjetja, ki so v pretežni lasti žensk, drugačna? Se razlogi žensk in moških, da se odločijo za podjetništvo, razlikujejo? V tokratni oddaji Moje mnenje predstavljamo podjetnice in njihove zgodbe. Oddajo Vodi Vida Petrovčič.
S septembrskimi parlamentarnimi volitvami se nemška kanclerka Angela Merkel ne glede na izid poslavlja od kanclerskega položaja. Že po lanskem hudem porazu svoje Krščansko-demokratske unije (CDU) na volitvah v zvezni deželi Hessen je napovedala, da ne bo kandidirala za vodjo stranke in da bo nemško vlado vodila le še do izteka mandata. V šestnajstih letih na čelu nemške vlade je pustila močan pečat, katerega zaščitni znak so bili politični pragmatizem, previdnost, stabilnost ter politična korektnost brez škandalov; za njene kritike pa tudi oportunizem, pomanjkanje poguma in vizije. Podobno velja za vso Evropsko unijo in tudi za ves svet, kjer Angela Merkel še danes velja za eno najbolj uglednih, zaupanja vrednih in vplivnih voditeljic. Veliko Nemcev v njej vidi materinsko osebnost, ki jih je obvarovala pred svetovnimi konflikti, na primer v času finančne krize, ne pa pred reko beguncev z vzhoda, kar imajo nekateri za njeno veliko napako. Kaj je dediščina Angele Merkel in kaj se Nemčiji in Evropi obeta v prihodnosti, v oddaji Moje mnenje z Edvardom Žitnikom in gosti.
Vladna koalicija je odločanje o ustanovitvi Nacionalnega demografskega sklada preložila na jesen. Namera vlade je na enem mestu združiti in upravljati državno premoženje, s prihodki demografskega sklada pa financirati pokojninsko blagajno in drugo družinsko politiko. Kakšni so načrti z novim skladom? Bo upravljanje državnega premoženja res bolj pregledno? Bo denarja za vzdržnost pokojninske blagajne več? Ali nas kmalu čaka nova pokojninska reforma, demografski sklad pa bo postal poligon za nove politične kadrovske menjave v podjetjih, na kar glasno opozarjajo nekateri ekonomisti, opozicija in sindikati, ki že napovedujejo nov referendumo? O tem v oddaji Moje mnenje z Mojco Šetinc Pašek.
Začelo se je novo šolsko leto, že tretje v znamenju covida 19. Šole so navodila, povezana z ukrepi in izvedbo pouka, prejele tik pred zdajci. Da se šole ne bi zapirale, pozivajo otroci, starši in učitelji, saj so posledice epidemije na področjih znanja, gibalnega in psihosocialnega razvoja že zdaj velike. Izobraževanje na daljavo pa samo povečuje razlike med otroki. Kakšno bo to šolsko leto? Kaj smo se naučili iz dozdajšnjih izkušenj? So bili ravnanje in ukrepi pristojnih ustrezni? V čem bi lahko bili boljši? O vsem tem se bo z gosti pogovarjala voditeljica Tadeja Anžlovar.
Evropska komisija je sredi poletja predstavila sveženj predlogov, s katerimi bi države, ki močno vplivajo na področje podnebja, energije, rabe zemljišč, prometa in obdavčitve, izpuste toplogrednih plinov zmanjšale najmanj za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Kaj ta zeleni dogovor prinaša Sloveniji? S katerimi viri si bo Slovenija v prihodnje zagotavljala neodvisno energetsko preskrbo? Kaj bo z jedrsko elektrarno? Kaj z električnimi vozili? O vsem tem v prvi septembrski oddaji Moje mnenje. Vodi jo Vida Petrovčič.
Letošnja peta obletnica zgodovinskega Pariškega podnebnega sporazuma je minila v senci pandemije novega koronavirusa. Ali bo gospodarsko okrevanje po pandemiji ogrozilo prizadevanja za upočasnitev podnebne krize? Kaj pomenijo nedavne nove zaveze največjih držav onesnaževalk glede zmanjšanja izpustov in izidi ameriških predsedniških volitev za upočasnitev podnebne krize? Zakaj je slovenska podnebna politika uvrščena med najslabše v Evropski uniji? O tem v oddaji Moje mnenje.
Po prehodu v kapitalistični družbeni sistem so se sindikati znašli v popolnoma drugačni vlogi, kot so jo imeli v času socializma. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so se soočali z množičnimi stečaji, odpuščanji zaposlenih, prihodom tujega kapitala, tajkunskimi zgodbami. Pogajanja o višini plač, zlasti minimalne, so povzročila številne proteste. Privatizacija podjetij, izčrpavanje delovne sile, tudi politizacija njihovega dela so krojili njihov vsakdan. Močan pečat je pustila tudi svetovna gospodarska kriza. Piko na i pa je dodala pandemija koronavirusa s popolnoma novimi delovnimi razmerami, ki so vodile v propad panog, odpuščanja ...
Neveljaven email naslov
