Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost oddaje bo pisatelj, pesnik in dramatik Peter Rezman, ki bo spregovoril o povezanosti svojega opusa s tematiko rudarskega življenja. V mladosti je bil kot jamski elektrikar več let zaposlen v velenjskem premogovniku in tako spoznaval utrip rudnika, ki je postal prizorišče dogajanja večine njegovih del. Leta 1985 je napisal pesniški prvenec Pesmi iz premoga, trinajst let kasneje pa knjigo poezije Družmirje, v kateri se je dotaknil tematike izginjajočih vasi, ki jih je v Šaleški dolini povzročilo intenzivno odkopavanje premoga. Pisatelj bo obudil spomin na desetletje, ko se je kot član Zelenih Slovenije posvečal ekologiji, in spregovoril o današnjih okoljskih problemih Šaleške doline. Tematiko magične moči jame nad rudarji je opisal v knjigi zgodb Skok iz kože, v romanu Zahod jame pa se je poglobil v duševnost rudarja, ki zaman opozarja na pomanjkljivo varnost pri odkopavanju premoga. Predstavil bo tudi svoji najnovejši deli – knjigo zgodb Velunja in pesniško zbirko Stare pesmi pišem. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti Tijuano Križman Hudernik, baletno solistko v SNG-ju Maribor, ki jo bomo julija spet lahko videli v glavni vlogi Marine v baletu Grk Zorba na 31. Primorskem poletnem festivalu v Avditoriju Portorož. V 20 letih kariere je nastopila v številnih naslovnih vlogah klasičnih in sodobnih baletov, gostovala na prestižnih odrih po svetu in kot asistentka koreografa Edwarda Cluga sodelovala z uglednimi baletnimi ansambli. Dinamično kariero uspešno združuje z družinskim življenjem in ob jubileju intenzivno razmišlja o prihodnosti.
Literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, profesorica na Fakulteti za humanistiko in vodja raziskovalnega centra na novogoriški Univerzi raziskuje predvsem reprezentacije ženskosti in moškosti na polju književnosti. Spregovorila bo o svojem raziskovalnem in pedagoškem delu ter predstavila knjigo Ljubim lepa pisma, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila v okviru raziskovalnega projekta Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne (TILDA). Kaj nam imajo o naprednih ženskah povedati dopisovanja avtoric slovenske moderne?
Gost oddaje Profil bo gledališki režiser Jan Krmelj, predstavnik najmlajše generacije, ki ima za sabo že precej obsežen opus. Pri svojih režijah pogosto uporablja dokumentarni pristop, kar je bilo očitno tudi pri njegovi najnovejši predstavi Razpoka na odru MGL-ja. Predstava je uvrščena tudi na letošnje Borštnikovo srečanje. Oddajo bo vodila Marjana Ravnjak.
Pogovarjali se bomo z dr. Dašo Ličen, avtorico knjige Meščanstvo v zalivu: društveno življenje v habsburškem Trstu, ki razkriva dinamiko socialnih in kulturnih procesov, v katerih so bili med letoma 1848 in 1914 udeleženi Tržačani in Tržačanke. Avtorica analizira štiri društva in rekonstruira tržaško meščansko družbeno in kulturno dinamiko na način, ki mesta ne zarisuje in interpretira kot sestavljanke nasprotujočih si nacionalnih entitet. S študijami primerov ponazori nekatere dolgoročne spremembe v delovanju in diskurzu meščanstva.
Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.
Minili so časi, ko so Marka Jacoba Cavazzo ali Vazza omenjali kot enega od najobetavnejših domačih MC-jev nove generacije hip hopa. Pri rosnih štiriindvajsetih letih ima namreč za seboj že štiri uspešne celovečerne albume, vrsto razprodanih dvoran in nešteto zmag v dvobojih v prostem slogu po državi. Z glasbo se je srečal pri šestih letih, uspešno zaključil pet razredov klasične kitare ter z verzi in rimami počečkal vse zvezke v osnovni in srednji šoli. Študent AGRFT-ja je obe ljubezni povezal in kot mladi Prešeren spregovoril v urbanem jeziku tretje generacije podalpskega hip hopa.
V oddaji Profil gostimo Evo Matjaž, raziskovalko in sindikalistko, ki spremlja razmere, v katerih delujejo kulturni ustvarjalci. Kljub drugačnemu prepričanju javnosti jih je le dvajset odstotkov prejemnikov javnih sredstev, preostali ustvarjajo in se preživljajo na trgu, ki je majhen in sistemsko neurejen, gentrifikacija pa se zažira v njihov delovni prostor.
Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti uveljavljenega baritonista Ivana Andresa Arnška. Priznani operni solist SNG Opera in balet Ljubljana je iz rodne Argentine odšel na daljše potovanje in med drugim obiskal domovino svojih staršev Slovenijo ter tu po spletu zanimivih okoliščin ostal. Leta 2000 je uspešno opravil avdicijo za ljubljansko Opero in od takrat poustvaril številne nosilne vloge, denimo Germonta v La traviati, Marcela v La bohème in Figara v Seviljskem brivcu. Nastopa tudi kot koncertni pevec argentinske glasbe in drugih zvrsti. Oče štirih otrok, ki je tudi sam odraščal v veliki družini, je zaprisežen športnik, ki tako dokazuje, da gresta glasba in šport z roko v roki.
Dva albuma sta v slovenski popularni glasbeni kulturi povzročila tektonske premike: Pljuni istini u oči, skupine Buldožer, in Leva scena Ali Ena. Ali En, znan tudi kot Dalaj Eegol, je z Levo sceno pljunil resnici v oči in postavil temelje, na katerih se je izoblikovala današnja hiphop scena pod Alpami. Pozno najstniška jeza se je pozneje omilila, postala besedno manj surova, vendar se Eegol ni nehal odzivati na odklone v družbi, naj je šlo za ekološka vprašanja, nasilje med štirimi stenami ali stranpoti kapitala, cerkve in politike. A to je zgolj en vpogled v njegovo razgibano umetniško kariero, v kateri je postal znan kot didžej, skejter, čefur, televizijski voditelj in intermedijski umetnik, ki danes nastopa pod imenom Recycleman.
Živa Ploj Peršuh je dirigentka mlajše generacije, ki se uveljavlja tako na koncertnih odrih kot z dirigiranjem glasbeno-scenskih del. Leta 2019 je v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben člen v slovenski programski ponudbi. Tri leta po ustanovitvi tega orkestra se je lotila humanitarnega projekta Glasba za prihodnost, h kateremu so jo spodbudile vojne razmere v Ukrajini, njen moto je bil pomagati z glasbo, in ne z orožjem. Tako je skupaj s svojim življenjskim sopotnikom pomagala pri evakuaciji in integraciji 142 mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so se preselili v Ljubljano in vključili v življenje v Sloveniji. Sestavili so simfonični orkester, ki je nastopal tako v Sloveniji kot v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in drugod. Glavni podpornik tega projekta, s katerim so med drugim zbirali denar za družine mladih glasbenikov, je bil ugledni latvijski violinist Gidon Kremer, ki se je Živi Ploj Peršuh pridružil na koncertu v Ljubljani.
Neveljaven email naslov
