Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Škodljivci naj bi bili po nekaterih ocenah odgovorni za izgubo okoli 40 % pridelka po vsem svetu. Zato je eno od pomembnih vprašanj kmetijstva prihodnosti, kako se proti njim boriti na okolju in človeku prijazen način. Gojenje hmelja ima v Sloveniji dolgo tradicijo in hmelj je ena od pomembnejših kulturnih rastlin pri nas. Vendar njegovo gojenje močno ogroža gliva, za zatiranje katere ni učinkovitega fitofarmacevtskega sredstva. Na Biotehniški fakulteti UL v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iščejo rešitev z novimi genskimi tehnologijami.
Slovenski raziskovalci razvijajo robote, ki nam bodo olajšali delo v sadovnjakih.
Načrtovanje posegov na njivi na podlagi satelitskih posnetkov, precizna analiza tal, izdelava načrtov za odmerjanje gnojil glede na količino hranil v tleh na posameznih delih njive, skoraj popolnoma avtonomni traktorji. Vse to je stvarnost tudi v slovenskem kmetijstvu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Edinstven primer urejanja alpskih in predalpskih vodotokov pa je gradnja lesene kašte. Gradimo jih že od samega začetka hudourničarstva pri nas. Ta izjemna tehniška dediščina slovenskih hudourničarjev je od leta 2013 uvrščena na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine.
Pred 6 leti pa je drobirski tok hudournika Reka delno zasul spodnjo postajo kabinske žičnice na Krvavcu s približno 10.000 m3 sedimentov, grušča, skalnih blokov, drevja in vejevja. Ker je obstajala nevarnost ponovnega in še obsežnejšega plazenja naplavin, so v zaledju hudournika postavili 16 mrežnih pregrad.
Na začetku doline Krnice je tipičen pogled na hudourniško zaledje. Tam se zbirajo vode hudournika Pišnica, enega največjih in najbolj divjih hudournikov pri nas.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Biti pogumen: BASE skok Ker so bile razmere za skok ugodne, je Edo Senica izvedel Base skok. Med skokom mu je prof. Gregor Geršak iz Fakultete za elektrotehniko UL meril različne fiziološke spremenljivke. Kaj se pokazale meritve?
Biti pogumen: Obleka za BASE padalstvo Pri skakanju s pečin je eden od pomembnejših dejavnikov tudi posebna letalna obleka, t. i. wingsuit, ki poveča vzgon in s tem preletene razdalje.
Biti pogumen: Priprave na skok Edo Senica je eden od pionirjev BASE padalstva pri nas in skoraj sinonim za letenje z letečo obleko, kjer pri skoku s kilometra višine leti s horizontalno hitrostjo skoraj 300 km/h.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov
