Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenskem domu v Monoštru so predstavili 26. Zvezek iz knjižne zbirke med Rabo in Muro, avtorja Štefana Kardoša Stric Geza pripoveduje/Geza bači pripovejda. V slovenskem jeziku in porabskem narečju so zapisane zgodbe Geze Bačiča. Urednik oddaje Dušan Tomažič gosti Jasmino Ilić Draković, ki bo predstavila letošnjo tradicionalno prireditev "Dobrodošli doma", namenjeno Slovencem v zamejstvu in po svetu, organizira Slovenska izseljenska matica. Prireditev bo letos potekala v knežjem mestu, v Celju. Sončne terase nad tržaškim zalivom bi lahko poimenovali tudi tržaški »San Remo«, Slovenke so namreč v prejšnjem stoletju tukaj gojile pisane rože, Rožnato reportažo je pripravila Špela Lenardič. Vabljeni k ogledu.
V oddaji obiščemo Stolico za slovenski jezik v Gradcu, ki velja za prvo katedra za slovenščino na svetu. Ustanovljena je bila leta 1811, in sicer je bila namenjena praktičnemu pouku slovenskega jezika. Predstavljamo prenovljeni vodnik planinske poti Vertikala, ki nas vodi peš od tromeje, kjer se stikajo Slovenija, Italija in Avstrija, vse do Trsta. Tudi letos je Klub koroških Slovencev v Ljubljani skupaj s celovško Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo ter ljubljanskim Društvom slovensko-avstrijskega prijateljstva pripravil Koroške kulturne dneve v Ljubljani. Koroška poje, največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem.
Predstavljamo Center za slovenščino kot drugi tuji jezik, ki je svoje dejavnosti začel pred skoraj 60 leti, Bili smo na osrednjem srečanju predstavnikov slovenskih društev v Bosni in Hercegovini. Do velike slovesnosti, ki bo Novo Gorico in Gorico združila kot Evropsko prestolnico kulture leta 2025, je le še eno leto. Priprave so v obeh mestih v polnem teku. Vabljeni k ogledu.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Letošnji že 45. dobitnik Tišlerjevega priznanja, ki ga podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, je Karel Smolle. V kraljevskem mestu Srebrenik so opravili rez mariborske stare trte, na pobudo občine, so se s prireditvijo poklonili tudi slovenskemu kulturnemu prazniku na katerem so bili prisotni člani slovenskih društev iz Bosne in Hercegovine. Predstavljamo prejemnika dr. Borisa Jesiha, ki je prejel priznanje Koroške deželne vlade. Premiera dokumentarnega filma V rojevanju časa, ki prikazuje enega vidnejših in pomembnejših kulturnikov tržaškega prostora, Milka Bambiča. Vabljeni k ogledu.
Tokrat smo v oddaji prebirali trojezični vodnik Slovenski obrazi Gorice, ki nam leto dni pred začetkom Evropske prestolnice kulture, častni naziv sta prejeli obe Gorici, osvetljuje prisotnost slovenstva v Gorici. Prešerno je bilo v Zagrebu, kjer so v Slovenskem domu s sloganom Kultura nas povezuje pripravili bogat program ob slovenskem kulturnem prazniku. Udeležili smo se februarskega srečanja z ustvarjalci sosednjih držav z naslovom Sredi domovine, ki ga prireja Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. V Gradcu pa so slovenski kulturni praznik obeležili z obiskom kurentov.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Tokrat smo obiskali žensko vokalno skupino Barkovlje, ki je konec lanskega leta praznovala 10. obletnico. Že 22. nagradni natečaj Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nagovarja k sodelovanju širok spekter študentov. Pogovarjali smo se z Barbaro Riman, raziskovalko slovenstva na Hrvaškem, ki poudarja, da slovenščina dandanes ni več samo jezik prednikov. Ustvarjalko Matejo Bizjak Petit smo ujeli v Mariboru, kjer je z lutkovnim gledališčem snovala slovensko-francosko predstavo za najmlajše Toktoktok-Le naprej, poezija!
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Združenje Slovenska izseljenska matica je v Ljubljani pripravila zanimivo predstavitev knjige Dramska izseljenska besedila v prekmurščini avtorice doktorice Klaudije Sedar. Knjiga je sad najnovejših avtoričinih raziskav v Združenih državah Amerike. V arhivu evangeličanske cerkve v Betlehemu je namreč našla zapise dram, ki so jih uprizarjali prekmurski izseljenci. Predstavljamo Stanka Polzerja rojenega Celovčana, ki ga poznajo takorekoč povsod na Koroškem. Želja po ohranitvi slovenske besede, slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi je gonilna sila njegovega bogatega glasbeno-kulturnega ustvarjanja. Konec novembra je izšel slovenski prevod knjige Trsta ne damo!, zgodovinske študije o tržaškem vprašanju med letoma 1945 in 1954 avtorja Federica Tence Montinija. Predgovor k italijanski izdaji knjige, ki prinaša tudi nova spoznanja o tem obdobju tržaške zgodovine, je napisal ugledni zgodovinar Jože Pirjevec.
Neveljaven email naslov
