Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znamke so že dobrih 150 let predmet organiziranega zbirateljskega konjička. Začetnik v znamkarstvu zbira vse, a kaj hitro ugotovi, da je vsega preveč. Specializacija pa pomeni iskanje in raziskovanje skozi zgodbe. Te so lahko neskončno zanimive, filatelistu pa odpirajo povsem nova obzorja in znanje, ki ga ni najti v nobeni knjigi. Mariborsko filatelistično društvo je najstarejše še delujoče v Sloveniji, predsednik mag. Bojan Bračič pa je tudi tajnik Evropske filatelistične zveze. Obiskali smo jih na enem od srečanj in izvedeli veliko zanimivih zgodb.
Skozi drugo polovico 19. stoletja je rast narodne samozavesti temeljila predvsem v kulturi. Uradne institucije v Mariboru so bile do prve svetovne vojne nemške, tudi gledališče, ki je delovalo na lokaciji današnjega SNG. Slovenci pa so iskali možnosti, kako oporekati vsemu nemškemu. V Naskovem dvorcu in kasneje v Narodnem domu je delovalo slovensko gledališče. Vse do konca prve svetovne vojne, ko je Maribor zajela prava evforija. Takrat se je v nekdanji nemški Kazino na Stolnem trgu preselilo slovensko poklicno gledališče. Prvo igro, Levstikovega oz. Jurčičevega Tugomerja, so v režiji Hinka Nučiča uprizorili 27. septembra 1919. Od takrat SNG Maribor raste in se razvija. Po stotih letih delovanja je mestni ponos.
V drugi polovici 19. stoletja se je slovenski del Maribora bolj kot druga mesta začenjal zavedati nevarnosti potujčenja. Šele danes se v popolnosti zavedamo veličine dejanj A. M. Slomška in Rudofa Maistra in o tem tudi govorimo. Zavest o Mariboru kot braniku slovenstva pa je tlela na številnih področjih. Tudi zato se je leta 1918 lahko spremenila v vojaško silo. Po drugi svetovni vojni je nastalo Športno društvo Branik. Šele takrat je dobilo ime, ki bi ga z vso pravico nosili že njegovi predhodniki. Malokdo namreč ve, da ima Branik svoj začetek leta 1900. V času, ko se je še zdelo, da je Avstro Ogrska večna, so v deželnem središču Gradcu izdali Pravila novega društva v slovenskem jeziku in rodilo se je prvo slovensko športno društvo, v katerega so se vključevali samo Slovenci.
V letu 2018 v Sloveniji deluje 1270 poklicnih gasilcev, v 1341 prostovoljnih društev pa je včlanjenih še 162 575 gasilk in gasilcev. Na lestvici zaupanja se gasilci praviloma uvrščajo na najvišja mesta. Slovenci vemo, da bodo priskočili na pomoč, ko se kaj zgodi, zato smo pripravljeni dati prostovoljne prispevke za nakup novega vozila ali druge opreme. Več kot 150 let organizirane gasilske službe v Sloveniji in številna društva, ki stopajo v drugo stoletje svojega obstoja, pomeni tudi bogato zgodovino, ki jo spremljajo številne težke pa tudi zabavne zgodbe. Ker biti gasilec pomeni način življenja, pravijo naši sogovorniki. Veliko jih je iz PGD Hoče, društva, ki letos praznuje 130 let obstoja.
Med Petrovčami in Žalcem leži dvorec Novo Celje. Nedvomno ena najlepših baročnih stavb na Slovenskem. Vhod spominja na nekdanje čase in sijaj, ki so ga dvorcu želeli dati njegovi prvi lastniki - grofje Geisruck. V stoletjih so se menjevali lastniki, v spominu domačinov pa je pisar, ki je postal plemič, Jozef Ludvik Haussmann, oče dame v črnem, kakor so imenovali Fanny Haussmann, za katero številni še danes trdijo, da je prva slovenska pesnica. Revitalizacija gradu je poseben izziv za umetnike. In redka priložnost izgubljeno umetnino nadomestiti – tako da intervencija ne bo zmotila nekdanjega časa, obiskovalca pa nagovorila z izkušnjo stoletij, in vedenjem današnjega časa.
Za kiparja Ivana Napotnika pravijo, da si nihče ni prisvojil lesa kot materiala za obdelovanje v tolikšni meri, kot si ga je on. Rojen v majhni vasici Zavodnje nad Šošanjem je bil vse življenje tesno povezan z naravo. Oče je upal, da bo ostal na domačiji, a ga je vleklo v svet. Akademsko izobražen kipar je najbolj ustvarjalno obdobje svojega življenja preživel na kmetiji, kjer se je bolj kot kmetovanju posvečal kiparstvu. 130 let je od njegovega rojstva in v Šoštanju obeležujejo njegovo leto. Stalna razstava, ki je na ogled v lepo obnovljeni Vili Mayer, je le ena od možnosti, da spoznamo zanimivega ustvarjalca. V Sledeh smo poiskali tudi druge zanimivosti.
Človek je od pradavnine plenil divje živali. Potreboval jih je za prehrano, nekatere pa je udomačil. Bil je čas, ko je bil lov stvar prestiža in način preživljanja prostega časa. Na območju dežele Krajnske je leta 1870 začela veljati posebna lovska zakonodaja, z njo pa so prišla jasna opozorila, da v naravi nismo sami in da ne smemo brezglavo izkoriščati njenih darov. Lovske družine, ki so jih ustanavljali v slovenskih krajih, so sprejemale pravilnike in kodekse obnašanja, s katerimi so želeli zavestno ohranjati naravno ravnovesje v živalskem svetu. Jim to uspeva še danes? Ali pa je Kozorog, bajeslovni čuvaj narave, zaspal nekje na območju Triglavskega narodnega parka?
Politik, pisatelj in zdravnik Josip Vošnjak in njegov brat Mihael, začetnik zadružništva na Slovenskem, sta znana člana znamenite družine usnjarjev iz Šoštanja. O Mihaelovem sinu Bogumilu Vošnjaku pa povprečni Slovenec ve bolj malo. Gre za politika in diplomata, ki je ob koncu svetovne vojne kot generalni sekretar jugoslovanske delegacije sodeloval na pariški mirovni konferenci. Čeprav je vse do smrti verjel, da je za Slovence kraljevina Jugoslavija edina možnost obstoja in razvoja, je bil ves smisel njegovega življenja v ozaveščanju evropskih in svetovnih politikov o obstoju Slovencev. Vabljeni k ogledu!
Večji del Frama z okolico spada v območje Nature 2000. Med drugim zaradi obilice čiste pohorske vode, s katero so pred 2000 leti oskrbovali tudi takratno Petovio, današnji Ptuj. Začetek 25 kilometrov dolgega rimskega vodovoda se danes imenuje Zlati studenec. Prvi je o njem javno spregovoril Franc Ferk že v 19. stoletju, največ poročil pa je iz 30-ih let 20. stoletja. Po vseh odkritjih in dognanjih tudi za strokovnjake ni nobenega dvoma.V rimski Petovii so uporabljali vodo iz takrat vodnatega framskega izvira. Danes sameva sredi gozda, v društvu Gremo naprej pa si že leta prizadevajo, da bi pomen zgodovinske najdbe spoznala tudi širša javnost.
Ruše pri Mariboru bi bile danes povsem nepomemben kraj ali morda celo vas, če ne bi pred 100 leti zgradili prve elektrane na Dravi. Fala je bila takrat moderna elektrarna, ki so jo že pred prvo svetovno vojno začeli graditi predvsem zaradi potreb avstrijskega Gradca. Po vojni, ko so se meje spremenile in Fala pričela z obratovanjem, je, prav tako v tem letu zgrajena, Tovarna dušika Ruše porabila le 20 odstotkov energije, ki jo je bila Fala sposobna proizvesti. Z daljnovodi so jo zato povezali z Mariborom in naprej v Prekmurje, kar je pomenilo začetek industrijskega razvoja tudi za ta del Slovenije. 100 letnici Fale in Tovarne dušika Ruše zato namenjamo tokratne Sledi.
Življenje je po vsaki vojni drugačno, kot je bilo prej. Najprej so tu tri besede: zmaga, poraz in smrt. Šele potem vse njihove nianse v dušah preživelih in njihovih potomcev. V slehernem spopadu različnosti pa se s posledicami prvi srečujejo zdravstveni delavci. 4 vojske, ki jih smemo imenovati slovenske, ohranjajo predvsem spomin na junake iz prve vrste, o tistih zadaj se, z izjemo partizanske, ve le malo. Zato se v tokratnih Sledeh posvečamo sanitetnim službam Maistrove vojske, partizanske, domobranske in teritorialne obrambe v času osamosvajanja Slovenije. Vabljeni k ogledu!
Oblačilna kultura je že od nekdaj prepletena z družbenimi, kulturnimi in političnimi vplivi, oblačenje pa je tudi neločljivo povezano z modo in stilom. Z oblačili navsezadnje komuniciramo z okolico in izražamo svoje razpoloženje. Skozi zgodovino so se oblačila spreminjala tako v funkcionalnem, estetskem, moralnem in simboličnem smislu. V primerjavi z evropskimi deželami, ki so dirigirale modo, je razvoj oblačilne kulture na naših tleh potekal s časovnimi zamiki. Prve modne smernice smo dobili v 16. stoletju iz Španije. To je čas, ko se je moda že oblikovala zavestno in imela svoje posnemovalce. Najprej in bolj razkošno seveda na evropskih dvorih, stilizirani odtenki pa so se prenašali v meščanske in kmečke noše. Tudi na slovenskih tleh.
Neveljaven email naslov
