Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Spomin je živ - Arhiv

1 2

"V Jugoslaviji smo krompir posadili, v Nemčiji okopavali, v Italiji pa izkopali"

Že nekaj dni po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je nacistični vodja velike Nemčije Adolf Hitler določil, kako bodo razdeljena nova ozemlja. Najzanimivejša po svojem poteku je bila meja, ki je južno od Save delila Dolenjsko med Nemčijo in Italijo.

Pet slovenskih vasi, ki so 2. svetovno vojno preživele pod NDH-jem

V učbenikih smo se učili o treh okupatorjih slovenskega ozemlja med 2. svetovno vojno, a del južnega Posavja je okupiral četrti - NDH. Prav na današnji dan, 27. septembra leta 1941, so ustanovili občino Bregana, s katero so priključili zasedene vasi.

"Pot do priključitve Primorske so spremljali številni dramatični dogodki"

"Po razmejitvi septembra 1947 je na mejo z Italijo padla železna zavesa. Bila je strogo zastražena," opisuje dolgoletni politik in diplomat Jože Šušmelj, ki je bil nato dejavno vpet v njeno rahljanje v najbolj odprto mejo Vzhodne Evrope.

"Nisem imela občutka, da bi me zahod moral odrešiti"

Pisateljico Jenny Erpenbeck je zaznamovalo otroštvo v vzhodnem Berlinu, življenje pa je posvetila pisanju in begunski problematiki.

Ljubljana ni bila le ožičeno, temveč tudi obmejno mesto

Da je bila Ljubljana med drugo svetovno vojno obmejno mesto, je danes skoraj neznano. A med Italijo in Nemčijo so bili na robovih Ljubljane trije državni mejni prehodi, meja pa močno zastražena in težko prehodna, navaja nova razstava v Mestni hiši.

Ko so življenje majhne obmejne vasice krojili (tudi) ameriški vojaki

Majhna slovenska vasica na danes italijanski strani meje je pol stoletja tesno sobivala z vojašnico, ki stoji sredi Banov. V njej so se menjevali vojaki različnih narodnosti, najlepše spomine pa imajo na obdobje zavezniške uprave.

"Rimski zidovi niso mogli zaščititi Rimljanov, današnji zidovi ne morejo zaščititi nas"

Ko so rušili Berlinski zid, so njegove opeke padale na glave v Sarajevu, pogosto poudari zgodovinar Nicolas Moll.

Pokopališče v Mirnu: Bodečo žico napeli tudi nad mrtvimi

"Moj nono je ležal z glavo v Italiji, noge pa so bile v Jugoslaviji," absurdnost birokratske postavitve meje med Italijo in Jugoslavijo opiše domačinka iz Mirna Cirila Pregelj.

Znebimo se že te zadeve ali Berlin kot potencialno breme jugoslovansko-nemških odnosov

Znebimo se že te zadeve, je dejal kancler Schmidt in želel z ugoditvijo Jugoslovanom rešiti brionski sporazum. A vprašanje zahodnega Berlina je bilo preveč centralno, da bi mu bonski diplomati ugodili. Berlinska klavzula je bila neobhodna.

Zgodbe iz muzeja tihotapstva: "S 60 kilogrami kave si lahko kupil golfa"

"Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo je bilo pravi nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili najnujnejše, ko je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem.

Trdoživost Slovencev: "Preživeti, organizirati odpor in dnevno prebijati blokade"

"Če bi tedaj obstajali satelitski posnetki, bi pokazali Slovenijo kot veliko koncentracijsko taborišče, ki je bilo na petih okupacijskih mejah obdano z bodečimi žicami, bunkerji, minskimi polji in stražnimi stolpi."

"Zgradili naj bi nekaj velikega, ponosnega, nekaj, kar bi sijalo preko meje"

Nova Gorica je neločljivo povezana z mejo - zaradi nje je nastala, po njej se je ravnala gradnja, z njo so morali desetletja živeti. Kako je torej rastlo mesto, ki ga definirata nova meja in sam pridevnik novo?

Bodeča žica, stražarji, pregledi, nezakoniti prestopi - z mejo se je spremenilo življenje

"Kjer so zgradili mejo, smo imeli svoje vrtove. Če smo hoteli na vrt, oddaljen nekaj korakov, smo morali prečkati mejni prehod. Imeli smo posebno dovolilnico, ki smo jo pustili policiji, ko smo se vračali, so nam jo vrnili. Nesmiselno, vendar resnično."

Ingo Schulze: "V NDR smo vedno upali, da nas bodo prepovedali"

V Nemški demokratični republiki in sploh v nekdanjem vzhodnem bloku nihče ni bil tako pomemben kot pisatelji, in če si kot pisatelj hitro uspel, si se lahko ognil služenju vojske.

’DDR’ je bila vrhunski material za dramatiko

Življenje v Vzhodni Nemčiji je bilo življenje v dramskem gradivu. Ko je zid padel, je material za pisanje izginil. Veliki dramatik Heiner Müller ni več mogel pisati dram.

Zid, da ne bi iz države delavcev in kmetov nastala država brez delavcev in kmetov

Če bo tok ljudi še naprej tako močan, bo NDR kot Nemčija po tridesetletni vojni. Tako je Der Spiegel pisal 9. 8. 1961. Mnogi so slutili, da bo vodstvo NDR-ja ukrepalo. A nihče ni slutil, da bo postavilo zid, ki bo trajno ločil nemški narod.

30. obletnica padca Berlinskega zidu: Cesta revolucije, sestavljena iz umetniških dogodkov

Glasba in svetloba, instalacije ter razstave pri Brandenburških vratih, na Alexanderplatzu, pri nekdanjem sedežu ministrstva za državno varnost Stasi ter na še štirih drugih lokacijah v mestu bodo sestavljale cesto revolucije.

Meje med okupacijo: tudi Idrijo so obdali z žico

Prostor med Idrijo in Žirmi je za raziskovanje časa med drugo svetovno vojno posebej zanimiv, saj je tukaj potekala meja med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. Vladal je strog obmejni režim, meja pa je prostor zaznamovala še dolgo po vojni.

Napravite mi to deželo nemško, italijansko, madžarsko, hrvaško! Kako so zarezale meje okupacije?

Med drugo svetovno vojno so si današnje slovensko ozemlje razdelili štirje okupatorji in ga prepredli kar s 560 kilometri mej, bodečih žic, visokih ograj in tudi minskih polj.

"Mati je želela, da rešim človeštvo in zgradim komunizem, in to malo uslugo sem ji želel narediti"

"To je politična pokrajina, po kateri se nerad sprehajam, saj sem doživel obe diktaturi," o zdajšnjih razmerah pravi Wolf Biermann.

1 2