Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1993 so dekleta, ki so se potegovala za naslov mis obkoljenega Sarajeva, nosila transparent z napisom: "Don't let them kill us" (Ne dovolite jim, da nas pobijejo). Berlinski zid se nam je zrušil na glavo, je za MMC dejal profesor Asim Mujkić.
Že nekaj dni po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je nacistični vodja velike Nemčije Adolf Hitler določil, kako bodo razdeljena nova ozemlja. Najzanimivejša po svojem poteku je bila meja, ki je južno od Save delila Dolenjsko med Nemčijo in Italijo.
V učbenikih smo se učili o treh okupatorjih slovenskega ozemlja med 2. svetovno vojno, a del južnega Posavja je okupiral četrti - NDH. Prav na današnji dan, 27. septembra leta 1941, so ustanovili občino Bregana, s katero so priključili zasedene vasi.
"Po razmejitvi septembra 1947 je na mejo z Italijo padla železna zavesa. Bila je strogo zastražena," opisuje dolgoletni politik in diplomat Jože Šušmelj, ki je bil nato dejavno vpet v njeno rahljanje v najbolj odprto mejo Vzhodne Evrope.
Pisateljico Jenny Erpenbeck je zaznamovalo otroštvo v vzhodnem Berlinu, življenje pa je posvetila pisanju in begunski problematiki.
Da je bila Ljubljana med drugo svetovno vojno obmejno mesto, je danes skoraj neznano. A med Italijo in Nemčijo so bili na robovih Ljubljane trije državni mejni prehodi, meja pa močno zastražena in težko prehodna, navaja nova razstava v Mestni hiši.
Majhna slovenska vasica na danes italijanski strani meje je pol stoletja tesno sobivala z vojašnico, ki stoji sredi Banov. V njej so se menjevali vojaki različnih narodnosti, najlepše spomine pa imajo na obdobje zavezniške uprave.
Ko so rušili Berlinski zid, so njegove opeke padale na glave v Sarajevu, pogosto poudari zgodovinar Nicolas Moll.
"Moj nono je ležal z glavo v Italiji, noge pa so bile v Jugoslaviji," absurdnost birokratske postavitve meje med Italijo in Jugoslavijo opiše domačinka iz Mirna Cirila Pregelj.
Znebimo se že te zadeve, je dejal kancler Schmidt in želel z ugoditvijo Jugoslovanom rešiti brionski sporazum. A vprašanje zahodnega Berlina je bilo preveč centralno, da bi mu bonski diplomati ugodili. Berlinska klavzula je bila neobhodna.
"Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo je bilo pravi nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili najnujnejše, ko je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem.
"Če bi tedaj obstajali satelitski posnetki, bi pokazali Slovenijo kot veliko koncentracijsko taborišče, ki je bilo na petih okupacijskih mejah obdano z bodečimi žicami, bunkerji, minskimi polji in stražnimi stolpi."
Nova Gorica je neločljivo povezana z mejo - zaradi nje je nastala, po njej se je ravnala gradnja, z njo so morali desetletja živeti. Kako je torej rastlo mesto, ki ga definirata nova meja in sam pridevnik novo?
"Kjer so zgradili mejo, smo imeli svoje vrtove. Če smo hoteli na vrt, oddaljen nekaj korakov, smo morali prečkati mejni prehod. Imeli smo posebno dovolilnico, ki smo jo pustili policiji, ko smo se vračali, so nam jo vrnili. Nesmiselno, vendar resnično."
V Nemški demokratični republiki in sploh v nekdanjem vzhodnem bloku nihče ni bil tako pomemben kot pisatelji, in če si kot pisatelj hitro uspel, si se lahko ognil služenju vojske.
Življenje v Vzhodni Nemčiji je bilo življenje v dramskem gradivu. Ko je zid padel, je material za pisanje izginil. Veliki dramatik Heiner Müller ni več mogel pisati dram.
Če bo tok ljudi še naprej tako močan, bo NDR kot Nemčija po tridesetletni vojni. Tako je Der Spiegel pisal 9. 8. 1961. Mnogi so slutili, da bo vodstvo NDR-ja ukrepalo. A nihče ni slutil, da bo postavilo zid, ki bo trajno ločil nemški narod.
Glasba in svetloba, instalacije ter razstave pri Brandenburških vratih, na Alexanderplatzu, pri nekdanjem sedežu ministrstva za državno varnost Stasi ter na še štirih drugih lokacijah v mestu bodo sestavljale cesto revolucije.
Prostor med Idrijo in Žirmi je za raziskovanje časa med drugo svetovno vojno posebej zanimiv, saj je tukaj potekala meja med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. Vladal je strog obmejni režim, meja pa je prostor zaznamovala še dolgo po vojni.
Med drugo svetovno vojno so si današnje slovensko ozemlje razdelili štirje okupatorji in ga prepredli kar s 560 kilometri mej, bodečih žic, visokih ograj in tudi minskih polj.
Neveljaven email naslov
