Krkovič je bil v času spornih dogodkov poveljnik 30. razvojne skupine Teritorialne obrambe, pozneje 1. specialne brigade MORiS. Foto: BoBo
Krkovič je bil v času spornih dogodkov poveljnik 30. razvojne skupine Teritorialne obrambe, pozneje 1. specialne brigade MORiS. Foto: BoBo
false
Tonija Mrlaka so nad Rožno dolino sestrelili prvi dan osamosvojitvene vojne, ko je s helikopterjem gazela prevažal kruh. Foto: BoBo

V izjavi za javnost je Zveza društev in klubov MORiS zapisala, da je bila sestrelitev helikopterja tragična, saj naj bi - glede na navedbe v sredstvih javnega obveščanja - pilot želel prebegniti na slovensko stran. Toda to ne pomeni, da "ukrepanje takratnega poveljnika glede na dano situacijo pri izvrševanju njegove zadolžitve ni bilo pravilno", so ocenili na sobotni redni letni skupščini zveze v Pivki.

Kot so spomnili, je Slovenija vodila obrambno vojno v skladu z mednarodnimi konvencijami in določbo ustanovne listine ZN-ja, ki govori o pravici do samoobrambe. Tone Krkovič kot tedanji poveljnik 30. razvojne skupine Teritorialne obrambe, poznejše 1. specialne brigade MORiS, je sestrelitev vojaškega helikopterja, ki je kljub prepovedi letel v coni strogega varovanja, ukazal v skladu s temi konvencijami in določbami.

Kdo brani, kdo je agresor
Prav tako so v Zvezi MORiS prepričani, da odpiranje vprašanja o tem, ali je bila v Sloveniji sploh vojna in kdo je bil agresor, v letu, ko praznujemo 25-letnico državnosti, ni na mestu. Kot opozarjajo, pa ne gre za prvo postavljanje tovrstnih vprašanj, ki odpirajo dileme o upravičenosti do oborožene obrambe pred napadom nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA).

"Mnoge pripadnice in pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite, Teritorialne obrambe, milice, oborožene Narodne zaščite in civilne strukture, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo, si postavljajo vprašanje, ali bodo tudi oni poklicani na zagovor, ker so sodelovali v obrambi komaj razglašene države glede na dejstvo, da so dejanski agresorji pred slovenskimi sodišči (zadnji primer Popov) oproščeni kljub evidentnim dokazom o odgovornosti za civilne žrtve, namerno povzročeno škodo tako na civilnih kot tudi po vojnem pravu zaščitenih objektih," so še zapisali.

Preiskava v teku
Krkoviču je ljubljansko okrožno sodišče po poročanju medijev pred časom poslalo vabilo na zaslišanje zaradi suma vpletenosti v dva umora. Zahtevo za preiskavo je vložila vdova Tonija Mrlaka, ki je umrl v sestreljenem helikopterju, sestrelitev pa naj bi ukazal Krkovič.
Krkovič bo moral pred preiskovalno sodnico v torek, pojasniti pa bo moral okoliščine sestrelitve helikopterja nad ljubljansko Rožno dolino 27. junija 1991. Tedaj sta v sestreljenem helikopterju umrla Makedonec Bojanče Sibinovski in Slovenec Mrlak, njegova vdova Emilija Mrlak pa Krkoviču očita, da je ukazal sestrelitev, čeprav helikopter ni bil oborožen. Pilot Mrlak pa naj bi že nekaj časa tajno sodeloval s teritorialno obrambo in pripravljal prevoz dveh helikopterjev JLA-ja na slovensko stran.
Sojenje po jugoslovanskem zakonu
Okrožno tožilstvo v Ljubljani je kazensko ovadbo Mrlakove marca lani že zavrglo, potem ko je ugotovilo, da je kazenski pregon zastaral. Tožilstvo je namreč presodilo, da dogodka ni mogoče presojati z vidika klasičnega kaznivega dejanja umora, ampak bi lahko šlo kvečjemu za kaznivo dejanje protipravnega pobijanja in povzročanja ran sovražniku, a je kazenski pregon za to kaznivo dejanje zastaral. Mrlakova se z razlago tožilstva ni strinjala, zato je kot oškodovanka prevzela pregon in vložila zahtevo za preiskavo.
Na okrožnem sodišču so potrdili, da so prejeli zahtevo za preiskavo zaradi dveh kaznivih dejanj umora po 46. členu Kazenskega zakonika Socialistične republike Slovenije v povezavi s Kazenskim zakonikom SFRJ-ja. Sodišče bo zaslišalo osumljenca in nato odločilo, ali bo uvedlo preiskavo.