Ni pa želel komentirati odločitve slovenske vlade, ki je sprejela predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško.

"Ključni spor je v tem, da slovenska stran meni, da ima pravico do ozemeljskega stika z odprtim morjem, medtem ko ima Hrvaška drugačne poglede in meni, da bi morala mejna črta potekati drugače," je še dejal Jandroković pred konferenco o sklenitvi hrvaških pristopnih pogajanj in evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana. Sklenil je, da bo končno odločitev sprejelo arbitražno sodišče.

Vzorno sodelovanje s Haagom
Jandroković je še povedal, da je dobil osnutek poročila o sodelovanju s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga bo glavni haaški tožilec Serge Brammertz predstavil 3. decembra na seji Varnostnega sveta Združenih narodov. Poudaril je, da bo Hrvaška do takrat storila vse, da bi Brammertzu dokazala in potrdila, da je sodelovanje Zagreba s haaškim sodiščem popolno.

Izrazil je tudi prepričanje, da bo končna različica Brammertzovega poročila pozitivna za Hrvaško. Brammertz je od Hrvaške večkrat neuspešno zahteval vojaške dokumente o topniških napadih na Knin avgusta leta 1995 med hrvaško operacijo Nevihta.

Zaradi pomislekov Nizozemske, Velike Britanije, Danske, Finske in Belgije glede sodelovanja Hrvaške s haaškim sodiščem v primeru topniških dnevnikov Zagreb ne more odpreti enega izmed ključnih poglavij v pogajanjih z EU-jem - poglavja o pravosodju.