Kar sklade hedge, ki so se kot alternativna možnost investiranja razvili po drugi svetovni vojni, ločuje od vzajemnih sladov, je predvsem dejstvo, da niso zavezani formalnim pravilom ali specifični zakonodaji, prav tako pa večinoma niso registrirani, nad njihovim delovanjem pa večinoma ne bedi nobena nadzorna agencija.

Skladi hedge v slovenski zakonodaji niso opredeljeni
Naložba vanje je tako posledično tudi veliko bolj tvegana kot v vzajemne sklade, vlagatelji pa so praviloma visoko izobraženi, izkušeni, imeli pa naj bi tudi bolj "prefinjen okus". Ob precej višjih minimalnih začetnih vložkih kot v drugih skladih so višji tudi stroški, ki jih upravljavci zaračunavajo vlagateljem. Vzajemnim skladom so podobni le zato, ker prav tako vlagajo v vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi in ker gre za skupen sklad različnih vlagateljev.

Sklad hedge je tudi v javnosti veliko prahu dvigajoči sklad Altima, ki ima 16 investitorjev.

Dobički ob medvedovem trendu
Dobičke lahko skladi hedge v nasprotju z vzajemci dosegajo tudi v času padajočih gibanj na delniških in obvezniških trgih, njihov donosi pa so odvisni predvsem od znanja in pretkanosti upravitelja sklada. V času bikovega trenda, ko tečaji na borzi rastejo, pa praviloma skladi hedge ne dosegajo donosa vzajemnih skladov.

Za maksimalen donos ti skladi uporabljajo tehnike opcij, kratkih prodaj - ko si upravljavec brez kritja sposodi vrednostni papir in ga nato proda v upanju, da ga bo lahko nazaj kupil ceneje in ga nato vrnil lastniku - in premikanja. Skladi hedge razpršeno investirajo v različne vrednostne papirje - delnice, obveznice, opcije, terminske pogodbe in druge finančne instrumente.

Kot bi igrali loto
Skladi hedge niso namenjeni široki množici, njihovo poslovanje pa ni transparentno, saj upravljavci niti svojih vlagateljev ne obveščajo o tem, kam nalagajo njihova sredstva. Ob brskanju za natančno definicijo skladov hedge smo tako zasledili, da jih nekateri primerjajo celo z nakupom (precej dragega) loterijskega listka, saj je končni izid povsem neznan.