Delniški trgi so ob izjemnih likvidnostnih ukrepih centralnih bank po finančni krizi dosegali nove in nove rekorde, zdi pa se, kot da se zabava končuje. Foto: Reuters
Delniški trgi so ob izjemnih likvidnostnih ukrepih centralnih bank po finančni krizi dosegali nove in nove rekorde, zdi pa se, kot da se zabava končuje. Foto: Reuters
Janet Yellen
Guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen bo v sredo bržkone sporočila, da je Fed prvič po letu 2006 zvišal ključno obrestno mero Fed funds. Na ta dogodek se finančni trgi pripravljajo že več mesecev. Foto: Reuters
Volkswagnove delnice, ki so zaradi afere z dizelskimi motorji jeseni strmoglavile pod sto evrov, so si v zadnjih tednih opomogle in presegle 130 evrov, a v petek niso mogle ubežati minusu, saj so izgubile več kot tri odstotke. Foto: EPA
Ljubljanska borza
Indeks SBITOP, ki vključuje delnice Krke, Petrola, Triglava, Telekoma, Luke Koper, Pozavarovalnice Sava in Gorenja, se je v petek znižal šestič zapored. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

"Mario Draghi je zadnji teden najbolj krojil dogajanje na kapitalskih trgih. Odkar je postal predsednik ECB-ja, prvič negativno. Analitiki so pričakovali, da bo ECB na seji 3. decembra napovedala še bolj drastične ukrepe pri vodenju že tako ekspanzivne monetarne politike. Super Mario je finančnim trgom sporočil podaljšanje odkupov obveznic vsaj do marca 2017 in napovedal, da bo ECB reinvestirala vse glavnice iz naslova zapadlih obveznic, ki jih je že kupila. Prav tako je spet znižala depozitno obrestno mero na minus 0,3 odstotka. Ker so bila pričakovanja večja, so delnice močno padle. Monetarna politika je namreč za borznike kot droga. Tokratni odmerek je bil očitno premajhen," je za MMC povedal namestnik direktorja zasebnega bančništva pri NLB-ju Matej Rigelnik.

Borze razočarane nad sklepi zasedanja ECB-ja
Kako negativno so se vlagatelji odzvali na sklepe ECB-ja, najbolj ponazarja frankfurtski delniški indeks DAX30, ki je bil 3. decembra dopoldne še pri 11.318 točkah, osem dni pozneje pa je tisoč točk oziroma devet odstotkov nižje. Na preostalih vodilnih evropskih borzah ni dosti bolje. "S svetovnih kapitalskih trgov je v nekaj dneh izpuhtelo nekaj tisoč milijard evrov premoženja. Nikoli v zgodovini kapitalskih trgov centralne banke niso imele takšnega vpliva na dogajanje na borzah. Glavni razlog za razočaranje je v tem, da so skoraj vsi vodilni predstavniki ECB-ja napovedali bolj drastične ukrepe, ki pa jih vsaj za zdaj ne bodo uresničili. Rast denarnih agregatov, obseg kreditiranje in precejšnje zmanjšanje posojilnih pribitkov perifernih držav sicer nedvomno nakazujejo, da politika ECB-ja deluje," je še dodal Matej Rigelnik.

Največji tedenski padci zahodnih borz po avgustu
Zgovorno je tudi gibanje vseevropskega delniškega indeksa FTSEurofirst 300. Od začetka decembra je izgubil že osem odstotkov, od tega zadnji teden dobre štiri odstotke. Od letošnjega vrha je oddaljen 14 odstotkov, je pa še vedno v plusu v primerjavi z začetkom leta, s čimer pa se ne more pohvaliti newyorški Dow Jones, ki je tri odstotke pod vrednostjo, s katero je vstopil v leto 2015. V zadnjem tednu je Dow padel za 3,3 odstotka, kar je največ po avgustu, polovico te izgube pa si je privoščil v petek, ko je zaradi hudega padca nafte zanihal več kot 300 točk navzdol. V naslednjem tednu bo pozornost vlagateljev usmerjena k zadnjemu letošnjemu zasedanju Feda (15. in 16. december), na katerem naj bi Zvezne rezerve prvič po letu 2006 zvišale obrestno mero. Borze so na ta dogodek pripravljene, zanimiveje bo spremljati, ali bo Fed namignil, s kakšno dinamiko namerava naslednje leto zaostrovati denarno politiko.

Dvanajstodstotni teden padec nafte
Še bolj kot delnice je tla pod nogami izgubila nafta, ki je vse od prejšnjega petka, ko na zasedanju Opeca niso spremenili proizvodnih kvot, iz dneva v dan postavljala najnižje vrednosti v več kot sedmih letih. Tedenska izguba nafte brent je bila dvanajstodstotna. Samo v petek je cena padla za pet odstotkov, na 37,355 dolarja. To je le še dober dolar nad vrednostjo, kjer se je ob vrhuncu finančne krize ustavilo padanje nafte (takrat je bilo treba za brent plačati 36,20 dolarja, za ameriško lahko nafto pa 32,40 dolarja). Mednarodna agencija za energijo v svojem mesečnem poročilu opozarja, da bo trg v prihodnjem letu še bolj preplavljen z nafto (trenutno je dnevno tudi do milijon in pol sodov presežka ponudbe). Negativno na cene nafte vpliva še napoved tople zime v ZDA. Nekateri, tudi pri banki Goldman Sachs, menijo, da bi lahko nafta padla celo na 20 dolarjev. Še pred letom in pol bi se takšna napoved zdela blazna.

Dow Jones (ZDA)

17.265 točk

Nasdaq (ZDA)4.933
DAX30 (Frankfurt)10.340
Nikkei (Tokio)19.230
10-letne slov. obv.donos: 1,50
10-letne am. obvezn.donos: 2,14
EUR/USD

1,0992

EUR/CHF

1,0803

bitcoin422 USD
nafta brent37,70 USD
zlato

1.074 USD

euribor (6-mesečni)-0,038 %


Na Kitajskem novembra za 113 milijard USD odlivov kapitala
Ob vseh skrbeh, ki borznikom niso dale miru, je za dodatno nervozo poskrbel kitajski juan. V primerjavi z dolarjem je zadnji teden zdrsnil dva odstotka, kar je precej, saj tečaj uravnava kitajska centralna banka. Juan je dosegel tudi najnižjo točko v petih letih. Nekateri opozarjajo, da je za finančne trge velika večja nevarnost nova kitajska devalvacija juana kot Fedovo zaostrovanje denarne politike. Peking bi namreč lahko sprožil valutno vojno in s tem morda celo reprizo azijske krize iz 90. let, vendar v hujših razsežnostih. Kitajska ima zadnje čase tudi težave z odlivom kapitala. Samo novembra je bilo odlivov za rekordnih 113 milijard dolarjev (mesec prej 37 milijard), domača centralna banka pa naj bi po nekaterih ocenah za branjenje juana novembra porabila 57 milijard dolarjev. Ker Fed začenja cikel višanja obresti, je pričakovati, da bo precej vlagateljev priložnosti raje poiskalo v ZDA.

Krkine delnice najnižje v zadnjih dveh mesecih
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP (682 točk) vse dni drsel navzdol in skupno izgubil 2,3 odstotka. "Kakšnih posebnih razlogov za padanje delnic v tem tednu ni bilo, saj podjetja niso objavljala novic, na podlagi katerih bi lahko sklepali na pozitivno ali negativno gibanje tečajev," je komentiral Sandi Kozina iz GBD-ja. Največ, skoraj šest odstotkov, so izgubile Telekomove delnice, medtem ko so se Petrolove delnice pocenile za dva odstotka. Skupina Petrol v letu 2016 načrtuje za 3,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 68,8 milijona evrov čistega dobička. Tečaj Krke je pri 60,80 evra najnižji v zadnjih dveh mesecih. Uprava sicer še naprej polni sklad lastnih delnic, v tednu do 3. decembra je tako Krka odkupila 5.427 lastnih delnic. V standardni kotaciji so Žitove delnice ob nizkem prometu poskočile za petnajst odstotkov, na 165 evrov.