Analitiki so pričakovali, da je največje gospodarstvo na svetu po odličnem juliju (275 tisoč novih delovnih mest) prejšnji mesec dodalo še 186 tisoč služb, kar se ni zgodilo. Stopnja brezposelnosti je ostala 4,9-odstotna. Ker so podatki s trga dela ključni pri oblikovanju Fedove denarne politike, utegne guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen še počakati z višanjem obrestne mere, potem ko je serija spodbudnih gospodarskih podatkov nakazovala, da bi se to lahko zgodilo septembra.
Greenspan precej pogumnejši od Janet Yellen
Medtem ko je bil sloviti predsednik Feda Alan Greenspan nekoč zelo pogumen in je med konjunkturo v enem letu brez težav obresti navil za 200 bazičnih točk, je Janet Yellen previdna in se je po finančni krizi le enkrat (lani decembra) odločila, da obresti dvigne za 25 bazičnih točk. Izgovorov, da ne hiti, ima vedno dovolj: lani Kitajska, na začetku letošnjega leta močan padec delniških trgov, nato brexit. A resnica je, da nobena izmed težav ni pustila večjega pečata na ameriški gospodarski rasti.

Evropa močno navzgor, New York zmerno
Delniški trgi so v petek pozdravili sveže novice z ameriškega trga dela, saj vliva upanje, da se v ZDA obdobje izjemno ohlapne denarne politike še ne bo kmalu končalo. Zlasti v evropskih finančnih središčih je bila smer strmo navzgor, saj so vodilni delniški indeksi v Londonu, Parizu in Zürichu poskočili za več kot dva odstotka, medtem ko je bila v New Yorku rast zmerna. Dow Jones se je zvišal za tretjino odstotka, v celotnem tednu pa je porasel za pol odstotka.

Mesec, ko delnice praviloma izgubljajo
September je sicer najslabši mesec za delniške trge, pravega vzroka, zakaj je tako, pa ne ve nihče. Od uvedbe indeksa Dow Jones konec 19. stoletja, je september v povprečju postregel z 1,1-odstotnim padcem tega elitnega delniškega barometra. V preostalih enajstih mesecih je bila rast vsak mesec v povprečju 0,8-odstotna. Eden izmed ameriških upraviteljev premoženja je zato že parafraziral "ponarodelo" Sell In May And Go Away (prodaj maja in se poslovi z delniškega trga) v "Sell in September or get dismembered."
Najbolj zloglasna borzna dneva si "lasti" oktober
Črn je bil zlasti september 1931, ko je Wall Street strmoglavil za 30 odstotkov, v spominu zdajšnje generacije pa je še vedno september 2001, ko so delnice padle zaradi terorističnih napadov v ZDA in predvsem september 2008, ko je zlom banke Lehman Brothers naznanil finančno krizo. A če iščemo največje enodnevne padce indeksov, je treba obrniti en list na koledarju in namesto v september pogledati v oktober. 24. oktobra 1929 je črni petek napovedal t. i. veliko depresijo, 19. oktobra 1987 pa se je na črni ponedeljek prav tako zgodil spektakularen borzni zlom.

Toliko pesimizma, da je smer lahko le - navzgor?
Trenutno nič ne kaže, da bi lahko na borzah v naslednjih mesecih videli dramatične padce. Še več, zanimiv kazalnik banke Bank of America Merrill Lynch (BofAML) kaže, da bi utegnili v naslednjih dvanajstih mesecih videti vsaj 20-odstotno rast delniških trgov. Gre za kazalnik, ki meri razpoloženje vodilnih strategov na Wall Streetu. In ti so v povprečju zelo črnogledi, teorija nasprotne strategije (contrarian) pa pravi, da je to znak, da se bo trg obnašal ravno nasprotno in da bodo delnice torej pridobivale.
Komu verjeti?
Omenjeni kazalnik razpoloženja banke BofAML je ta hip najnižji v več kot treh letih. Kazalnik izračunavajo od leta 1985 in vedno, kadar je bil tako nizko, kot je danes, so bili v naslednjih 12 mesecih donosi pozitivni, pri čemer je bila povprečna rast kar 27-odstotna. Trenutno kaže, da bi newyorški delniški indeks S & P 500 (2.180 točk) v naslednjih 12 mesecih lahko dosegel vrednost 2.600, kar pomeni več kot 20-odstotno rast. A pri banki BofAML ne trdijo, da se bo to zgodilo. Ravno nasprotno, ena od tamkajšnjih analitičark napoveduje, da bo konec letošnjega leta S & P pri 2.000 točkah. Komu torej verjeti?