Borzni komentar
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 28 glasov Ocenite to novico!
Na borzah v New Yorku je bil teden pozitiven. Delniški indeks Dow Jones je v petih dneh pridobil 0,65 odstotka, širši S&P 0,72 odstotka, tehnološki Nasdaq pa se je povzpel za 0,79 odstotka. Guvernerka Feda Janet Yellen na simpoziju v Wyomingu ni dala posebnih signalov, kdaj bo Fed naslednjič zvišal obrestno mero, glede zakonodaje, ki so jo v ZDA uvedli ob finančni krizi, pa meni, da je treba ohraniti strožja pravila, saj ne gre pozabiti lekcij iz preteklosti. Foto: Reuters
Nemci so v domovino vrnili 53.780 zlatih palic, pri čemer je vrednost vsake 519 tisoč dolarjev. Foto: Reuters
Evro, ki so mu na začetku leta številni napovedovali, da bo zdrsnil pod pariteto z dolarjem, se še naprej krepi, tako da je treba za en evro plačati že več kot 1,19 dolarja. Letos je evro tako v primerjavi z ameriško valuto pridobil 12 odstotkov. Foto: Reuters
Krkine delnice so pri 58 evrih dosegle najvišjo raven po lanskem novembru. Novomeško podjetje je med 16. in 24. avgustom odkupilo 5.333 lastnih delnic v skupni vrednosti 298.099 evrov. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Dodaj v

Nemška Bundesbanka v domovino vrnila 675 ton zlata

Tedenski pregled dogajanja na finančnih trgih
27. avgust 2017 ob 06:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zdi se kar malce nelogično: delnice na Wall Streetu so letos povprečno pridobile skoraj deset odstotkov, a še močneje so se povzpele cene zlata, čeprav ta plemenita kovina velja za zatočišče v obdobju delniških turbulenc.

Newyorški delniški indeks S&P 500 je zaradi spodbudnih ameriških makroekonomskih podatkov in lepih dobičkov podjetij od začetka leta višji za devet odstotkov, zlato pa za dvanajst odstotkov, s čimer je na dobri poti, da bo njegova letna rast najvišja po letu 2010. Je res nenavadno, da rastejo tako delnice kot zlato? Niti ne. Lani je bilo podobno, oba naložbena razreda sta se povzpela za skoraj deset odstotkov, v letih 2009 in 2010 pa je bila pri obeh opazna še precej višja rast. Eden izmed razlogov za takšna gibanja bi bil lahko ta, da vlagatelji zlato uporabljajo kot zaščito (hedge) ob morebitnih večjih borznih pretresih. Še naprej želijo biti del bikovskega trenda na delniških trgih, a se tudi zavedajo, da gre lahko kaj hudo narobe. Dejavnikov tveganja je namreč kar nekaj: prehitro zaostrovanje denarne politike, spopad s Severno Korejo, kibernetski napadi, Trumpova nepredvidljivost ...

Zlati kovanci v ZDA obdavčeni, pri nas delno
Pri finančni družbi Pure Gold Company menijo, da je najboljše dolgoročno zavarovanje pred negotovostmi v svetu kar fizično zlato, saj je to ugodneje z vidika varnosti in načeloma tudi zaradi davčnih ugodnosti. Posebej to velja za državljane Velike Britanije, kjer zlati kovanci niso predmet kapitalskih dobičkov. Drugače je v ZDA in v nekaterih evropskih državah. V Sloveniji je promet z naložbenim zlatom neobdavčen, tako da ni treba plačati davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti kapitalski dobički, pri pravnih osebah pa se zlato obravnava tako kot preostale finančne naložbe. Veliko finančnih strokovnjakov svetuje, da je dobro imeti del portfelja (deset ali celo dvajset odstotkov) v zlatu, čeprav bi marsikoga mikalo, da bi raje tvegal s kakšnimi vročimi naložbami, kot so kriptovalute. Bitcoin, ki je bil 1. januarja letos vreden tisoč dolarjev, je zdaj malo pod 4.500 dolarji!

Nemčija ima polovico svojih rezerv doma
Nemška centralna banka je v sredo sporočila, da je v domovino uspešno vrnila načrtovani del tujih zlatih rezerv. Gre za več kot 53 tisoč zlatih palic (vsaka tehta približno 12,5 kilograma) v skupni vrednosti skoraj 23,5 milijarde evrov, ki jih je Bundesbanka "skrivala" pri Fedovi podružnici centralne banke v New Yorku in pri francoski centralni banki. Po tem transferju ima Nemčija doma že več kot polovico svojih zlatih rezerv (1.710 ton), preostanek pa hrani pri Fedu (36,6 odstotka) in Bank of Englandu (12,8). Da bo del tujih zlatih rezerv Bundesbanka prestavila v svoje trezorje, so se odgovorni odločili leta 2013, saj so časi hladne vojne in strahov, da bo zlato končalo v sovjetskih rokah, že davno mimo. Štiriletna "operacija" je potekala brez težav. 675 ton zlata - Nemčija je ena največjih lastnic zlata na svetu - je torej zdaj na varnem v Frankfurtu, Nemčija pa ima s tem na dosegu roke oprijemljivo naložbo, ki jo lahko proda v nemirnih časih.

Dow Jones (ZDA)

21.813 točk

Nasdaq (ZDA)

6.265
DAX30 (Frankfurt)12.167
Nikkei (Tokio)19.452
10-letne am. obvezn.

donos: 2,17 %

10-letne slov. obv.donos: 1,04 %
EUR/USD

1,1924

EUR/CHF

1,14

bitcoin

4.300 USD

nafta brent52,24 USD
zlato

1.291 USD

euribor (6-mesečni)-0,271 %

.

Evro vedno bližje meji 1,20 dolarja
Finančni trgi so bili sicer zadnji teden zmerno optimistični. V Frankfurtu in Tokiu sta osrednja delniška indeksa resda ostala skoraj popolnoma nespremenjena, je pa zato New York naredil korak naprej. Indeks S&P 500 (2.443 točk) je po dveh zaporednih negativnih tednih pridobil 0,72 odstotka, saj vlagatelji pričakujejo, da se bo Donald Trump kmalu lotil davčne reforme. Evro je ob koncu tedna občutno porasel, za evropsko valuto je treba plačati že 1,1924 dolarja, kar je dvanajst odstotkov več kot na začetku leta in nov več kot dveletni vrh. Vrednost nafte brent ostaja nad 52 dolarji, lahke nafte pa pri okoli 48 dolarjih. Maloprodajne cene bencina so se ponekod v ZDA od srede do petka zaradi orkana Harvey zvišale za deset odstotkov, saj so številne rafinerije zaprle svoja vrata. Na Ljubljanski borzi so Krkine delnice zadnji teden pridobile štiri odstotke in pri 58 evrih splezale najvišje letos.

Popravek, če bo, bo kratkotrajen
"Kar nas za zdaj še navdaja z optimizmom, je vrednost indeksa S&P 500, ki je nad pomembno psihološko mejo 2.400 točk. Toda če se zgodi padec pod mejo 2.400, zna slediti hiter kratkoročen popravek. Ta sicer še ne bi pomenil začetka krize, saj so trenutni gospodarski kazalci še vedno dobri, rezultati podjetij pa odlični. Torej tudi če bo sledila korekcija, bo ta verjetno kratkotrajna in bomo že oktobra priča nadaljevanju rasti na krilih nove sezone objav poslovnih rezultatov. A previdnost v prihodnjih tednih še vedno ni odveč, saj smo na rekordnih vrednostih, od začetka rasti na borznih trgih pa je minilo že več kot osem let. Večjo pozornost bodo vlagatelji v prihodnjih tednih namenili tudi centralnim bankam. Predvsem bodo čakali na namige Feda glede nadaljnjih dvigov ključne obrestne mere in na napoved ECB-ja o začetku zaostrovanja ohlapne monetarne politike," je za MMC povedal Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina).

Fedove reforme povečale varnost finančnega sistema
Na rednem letnem srečanju osrednjih bankirjev v Jackson Holu v ameriški zvezni državi Wyoming je guvernerka Feda Janet Yellen stopila v bran spremembam zakonodaje, ki so jih v ZDA uvedli ob finančni krizi. Kot je dejala, so reforme okrepile finančni sistem in spodbudile gospodarsko rast, vsakršne spremembe pa morajo biti zdaj zmerne. Trumpova administracija si prizadeva za omilitev finančne zakonodaje, ki po njenem mnenju duši gospodarsko rast. "Dokazi kažejo, da so krizne reforme občutno povečale varnost finančnega sistema," je poudarila Yellenova in se v govoru, ki ga je imela napisanega na 19 straneh, dotaknila tudi morebitnega zaostrovanja denarne politike. Največje svetovno gospodarstvo je po njenih besedah naredilo znaten napredek pri doseganju Fedovih ciljev glede zaposlovanja in cenovne stabilnosti, to pa so okoliščine, ki lahko kličejo po zvišanju obrestnih mer.

Draghi: Ultraohlapna politika daje rezultate
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je pred tremi leti prav v Jackson Holu postavil prve temelje za program kvantitativnega sproščanja oziroma odkupovanja državnih obveznic. Draghi meni, da ultraohlapna denarna politika daje rezultate in da bo inflacija sčasoma dosegla ciljna dva odstotka, saj BDP narašča (gospodarska rast v območju evra je prvič po letu 2011 presegla dva odstotka), vedno lepša je tudi slika na trgu dela. Draghi ob tem opozarja, da bo za dosego inflacijskih ciljev (trenutno je inflacija 1,3-odstotna) potrebna potrpežljivost. V primerjavi s Fedom ECB sledi le inflacijskemu cilju, vsaj do leta 2019 pa verjetno ni pričakovati dvoodstotne letne inflacije. Analitiki sicer pričakujejo, da bo ECB jeseni spet najavil manjši obseg mesečnih odkupov obveznic. Do decembra je še v veljavi program, v okviru katerega ECB odkupi za 60 milijard evrov obveznic.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
RJSlo
# 27.08.2017 ob 08:01
No ja. Kje so časi, ko je tudi Slovenija imela več milijard zlatih rezerv? Kdo se danes igra s slovenskim zlatom?
Mitcho_Buchannon
# 27.08.2017 ob 08:14
Kako bo vse skupaj zgrmelo dol, ko se bo prenehalo tole umetno pumpanje z odkupovanjem obveznic...
presenečen
# 27.08.2017 ob 08:45
Ko bo enkrat tale monopoli zgrmel do fundamenta, bo tud zanimivo gledat borzne obraze. Takrat bo zlato voda, zemlja, zrak, Odnosi..
jure456
# 27.08.2017 ob 08:16
1700 ton le v kašnih trezorjih ga hranijo
tupamaross
# 27.08.2017 ob 10:12
Nemška Bundes banka v domovino vrnila 675 ton zlata?

In, koliko ton je vrnila naša banka? Po mojem so nekaj
ton naši kriminalci prej poskrili po svetu v trezorjih in jih
nikoli ne bodo vrnoli v našo državo.
miki331
# 27.08.2017 ob 10:19
jure456

1700 ton le v kašnih trezorjih ga hranijo


Gostota zlata na m3 je ena največjih zato prostorsko to ni problem. Potrebno se je vprašati zakaj je do tega transferja prišlo? Mogoče je problem v junk derivatih DB ki samo čaka kdaj poklekne in zlato bi bil primeren vzvod za reševanje problema. Avtor bi lahko omenil še, da je finančni minister Mnuchin preveril zlate rezerve ZDA in celo twital o tem, le zakaj? So res tako nepomembne in so sploh še tam!
Rolf
# 27.08.2017 ob 09:59
@zlato lahko seješ in ješ, očitno@

Lahko. Brez problemov. Saj je popolnoma konvertibilno. V vsakem trenutku ga lahko zamenjaš za semena, šnicle,........
alessio444
# 27.08.2017 ob 08:22
A je že čas za reset? Samo se res sprašujem, kaj nam bo vse zlato in denar, ko pa nam bo zmanjkalo vode in bodo apokaliptične suše. Morda bi že bil čas, da bi vodi povečali vrednost in jo tako kot Unesco ščiti znamenitosti zaščitili na svetovni ravni. No dobro, do tedaj bomo mi že na drugem planetu ali pa vsaj tisti, ki si bo to lahko s svojim zlatom privoščil.
oziris.va
# 27.08.2017 ob 09:59
Fizična zadeva je vseeno oprijemljiva, medtem, ko razne virtualne zadeve, velja tudi za delnice ipd. pa stojijo na zelo trhlih temeljih.
robespierre
# 27.08.2017 ob 10:47
Vse Slovenske vlade bi morale kupovati zlate rezerve. Ne vem, ce so to pocele. Verjetno ne, ker so bile vec ali manj nesposobne in brez vizije vse slovenske vlade. Koliko zlata ima slovenska narodna banka? Kdo ve?
Mitcho_Buchannon
# 27.08.2017 ob 11:21
Hm, zanimivo, da se o Deutsche Bank, ki je bila še pred enim letom največja grožnja svetovnemu gospodarstvu nič več ne piše? Kaj se je zgodilo?
KLIPAN
# 27.08.2017 ob 14:17
@RJSlo
"No ja. Seveda ste. Saj vem. življenje ni lahko, če si krivec za vse. :))) Šeriati, orožje, Doni?"

Res ni lahko. V Ameriki propadejo banke, na borzah izguba, za slovenske Domoljube pa krivci levičarji in javni sektor, sedaj pa razumi, če lahko.

Misliš Ameriškega predsednika, Belega viteza, borca proti islamu Trumpa, ki je najbolj skrajni šeriatski diktaturi prodal rekordne količine orožja ali kaj si hotel vprašati?
sirus
# 27.08.2017 ob 09:54
Kekec99

Logično, od nekdaj imamo cikle.
Knez_Kocelj
# 27.08.2017 ob 12:33
Nemci vedo, da bo kmalu udarilo kot strela iz jasnega in gromozanska gora nakopičenih ponzi shem, piramid ,virtualnih finančnih inštrumentov in dolgov na Wall Streetu se bo usul kot rušilni plaz, ki bo pokopaval vse živo pred seboj (tudi države po Evropi in po svetu). To pa zato, ker po krizi, ki je trajala od 2008 do 2012 ni bilo v ZDA storjeno ničesar za regulacijo finančne industrije. Preživeli bodo samo tisti, ki imajo dovolj zalog zlata, diamantov, strateških surovin, nafte, hrane in industrije za razvoj.

Nemci bodo preživeli, ker imajo industrijo in nakopičene rezerve (vseeno pa bo kriza tudi v Nemčiji huda). Kitajska tudi. Rusija ima veliko surovin ter zlatih rezerv (kriza bo tudi v Rusiji zelo huda).

Grčijo, Portugalsko, Slovenijo, Španijo, Italijo pa bo doletel vesoljni potop bibličnih razsežnosti.

ZDA pa se
JJstyle
# 27.08.2017 ob 11:53
@Skippy

Ne vem, če si spremljal profile teroristov, ampak velika večina jih je "born and raised in EU." Res da arabskih korenin, ampak kot druga ali tretja generacija priseljencev, pričajo predvsem o evropskemu nedelovanju asimilacijskih programov. Starše jim za minimalca zapreš v švic fabrike za 12 ur, otroke pa jim vzgaja geto in ulica. Na koncu pa se čudiš, da se radikalizirajo. Jaz bi se verjetno tudi, v takšni situaciji.
gesan
# 27.08.2017 ob 11:42
Dokler se bodo šli ta pohlep na totem planetu, ta planet nima možnosti, da živi v miru!

In potem se čudijo ,da obstaja terorizem?!

Kdo se čudi? Tisti, ki ga proizvajajo!
JJstyle
# 27.08.2017 ob 11:40
@Mitcho_Buchannon

DB se je močno dezinvestirala, dokapitalizirala in dobila ustni back up mame Merkel z izjavo, da nemška zvezna vlada DB nikoli ne bo pustila propasti. Too big to fail v najčistejši različici. Dejansko je bila banka pred potopom, ampak za velike zakoni trga ne veljajo. Njih v vsakem primeru rešimo davkoplačevalci, tako ali drugače.
Jarik
# 27.08.2017 ob 10:43
Pametni nemci. V tem casu se je to z Trumppm se bolj splacalo...
Guliarth
# 27.08.2017 ob 09:32
Par palic so dobili ko so TAM uničili. Košček palic pa naši politiki.
RJSlo
# 27.08.2017 ob 16:15
poupette
# 27.08.2017 ob 12:23
--------------------------------
No ja. Imaš mogoče kakšen vir? Ker kolikor sem jaz to spremljal sta odškodnino izplačali Italija in Madžarska. Nemci so dajali najprej ugodne kredite in neke stare mašine.
wooly peter
# 27.08.2017 ob 13:43
kot prvo, "Fed" je ameriška ljubkovalna spakedranka, če jo že tako zelo silno uporabljate - vsaj enkrat je treba navesti, da to pomeni FEDERAL RESERVE, za božjo voljo.

fedovih, fedovim, pri fedu .... kaj, se s tem povdarja domačnost? bruh

in kot drugo - če se že omenja FEDERAL, naj bo v isti vrstici omenjeno, da je to zasebna družba, ki nima veze s pomenom Federal

hvala za pozornost
james blake
# 27.08.2017 ob 12:48
zlato ne ješ in seješ - piše v enem od komentarjev. resnično in super. je pa zlato dosti boljše merilo realne vrednosti (menjalna vrednost), kot je denar. na planetu ga je toliko in nič več - kot je toliko in nič več fizičnega prostora, vode, zraka, rastlin in živali.. vsega, ki je bilo na voljo in je bilo poceni - govorim o zlatu - smo že davno izkoristili, kot smo popolnoma uničili že vse okolje za svoje eksplozivno razmnoževanje, pobili vso divjino in izvršujemo nikoli viden holokavst nad klavnim.. zlato, ki je še na planetu je geološko težko dostopno, denimo pod dnom oceanov, kot je vse težje in težje zadostiti potrebe proti 100 milijardam drveče populacije ljudi. dosedanje zlato je bilo, kot pobita in uničena divjina, .. poceni in lahko izvedljivo. sedaj postaja vse skupaj dražje,. priti do novega zlata ali najti milimeter na zemlji, kjer je ponoči tišina, zrak čist, vod pitna in hrana nezastrupljena, korak pa lahko narediš v senci listavca,.. relacija zlato - realne dobrine je dosti boljša od ponorelega tiskanja denarja za derivate, ki jih bo potrebovala kaj hitro 100 milijardna populacija ljudi. ker ga ni več dostopnega je zlato vse dražje, kot je vse dražje živeti kvalitetno življenje, kot ga imamo zapisanega v ustavi (mir, čist zrak +, nezastrupljena voda in hrana, možnost gibanja,..)
Skippy
# 27.08.2017 ob 11:36
Prva kriza se je začela v Ameriki, naslednja se bo v Ameriki......ampak krivi bodo levičarji in javni sektor, a ne?

Javni sektor pri nas je kriv, da smo toliko zadolženi in da sploh jemljemo kredite. Milijardo, ki si jo še kar letno sposodimo, pretopimo v plače.
JJstyle
# 27.08.2017 ob 11:17
Vsi so ultra optimistični, delniški trgi trgajo gate, Rothschildi pa prodajajo delnice in kupujejo zlato. 20 % upad nakupa lastnih delnic korporacij, Kitajska povečuje nakupe državnih obveznic zahodnih držav, predsednica FEDa o tem, da za njenega življenja ne bo več finančne krize... Globalna finančna kriza 2.0 je torej že pred vrati.
oleander
# 27.08.2017 ob 11:04
Kje je slovensko zlato:
https://www.finance.si/171702/Banka-Slovenije-ze-nakazala-del-zlata-in-deviz-v-rN

Nemčija je del svojega zlata vrnila v državo iz ZDA in iz Francije:

http://money.cnn.com/2017/08/23/investin
g/germany-gold-reserves-new-york-paris/index.html
http://www.dw.com/en/germany-repatriates-gold-reserves-ahead-of-schedule/a-40208045

Meni se zdi bolj zanimivo, da je Nemčija to storila tri leta prej, kot je bilo napovedano.
Zanimivost te zgodbe tiči v tem prispevku:
http://www.zerohedge.com/news/2017-08-23/german-central-bank-completes-gold-repatriation-new-york-paris-three-years-ahead-sch
Bral sem tudi, da državljani, ki so želeli potrdilo o nakupu zamenjati za kovino, lani tega pri Bundesbank niso mogli več storiti.
feminist
# 27.08.2017 ob 09:27
splh ne vem kaj dela preostanek v fedi in londonu. sploh ko gre vb ven iz euja in sploh ker zda...pac zda.
Kekec99
# 27.08.2017 ob 09:07
Balonček imenovan ameriško gospodarstvo bo počil, tudi Soroš misli da bo tako. Do sedaj je izgubil že več kot milijardo dolarjev ker se to še ni zgodilo, vendar še vedno vztraja. Se mu je končno utrgalo ali bo spet imel prav in povrnil izgubljeno ob enem pa še mastno zaslužil? Vse dŕžave sveta bi morale svoje zlato hraniti doma.
kingestone
# 28.08.2017 ob 19:39
zelo zelo zanimivo
nekateri teoretiki zarot so pravili da države ne bodo nikoli videle zlata od FEDa...
upam da niso dobili prevlečenega volframa :DD
oleander
# 27.08.2017 ob 21:18
Mimogrede, v članku na tisti povezavi piše, da Nemcem v ZDA niso dovolili fizičnega vpogleda v zlate palice v trezorju v New Yorku, Fed pa že 50 let ni imel fizične revizije zlatih rezerv.
firtoh
# 27.08.2017 ob 21:04
Če Nemčija kihne smo mi v že v hospicu,takšna je navezanost našega gospodarstva.Naslednja kriza nas ne bo stala 65 000 delovnih mest,tako kot prejšnja,ampak veliko več
nuLanuLa
# 27.08.2017 ob 15:55
Če so delnice zrastle za 10% (v dolarjih), vrednost evra proti dolarju pa recimo 7%. Kaj to dejansko pomeni. Dolar v svetu makroekonomije jemljemo za absolut, a matematika je tu dosti bolj zapletena.
miki331
# 27.08.2017 ob 15:01
joccar

Vrednost zlata na dolgi rok bo rasla iz preprostega razloga, ker je v obtoku več zlata kot ga na zemlji obstaja.Banke rules.


Kaj si ti hotel s tem povedati, rasvetli me (nas).
KLIPAN
# 27.08.2017 ob 14:14
@3010
"Ni važno kje udari, važno je kako si pripravljen na udarec ... In zaradi SFRJ mentalitete ima se može se, za nas nema krize, daj nam istu platu, pa radili ili ne, ako može da još šta ukrademo, smo pripravljeni na krizo kot igralec v kazinoju, ki je vse stavil na številko 21 in upa, da 105ič rata ..."

Seveda ni važno kje udari......sicer vedno udari v Ameriki zaradi njihovega pohlepa in prenapihnjenih borz, ampak to ni važno......
In potem nasrka celi svet od Grčije, Španije, Italije, Portugalske itd. itd. naprej, ampak nekateri še vedno vidijo SFRJ in njeno mentaliteto v naštetih kapitalističnih državah.
In potem debatiraj s takimi.
Mitcho_Buchannon
# 27.08.2017 ob 12:42
@ JJstyle

Hvala za info, nič novega torej v vzporednem socializmu za banke in bogataše. Nam ostalim pa še vedno ostaja najboljši sistem na svetu ...
svyatoslav
# 27.08.2017 ob 12:18
Nobelovci za ekonomijo opozarjajo o skorajšnji novi ekonomski krizi ali finančnemu kolapsu.
Še zadnji čas, da dvignete sredstva iz skladov in jih naložite v zlato ali nepremičnine-
Da ne boste rekli, da vas nisem opozoril.
luka83
# 27.08.2017 ob 11:59
Tole mora ornk bolet FED, in morda so tudi zato da Nemčija nebi premestila zlata, delali vse da prikažejo Rusijo kot agresivno državo.
Skippy
# 27.08.2017 ob 11:44
@gesan
kakšen pohlep?? To je nagrada za dobro gospodarsko delo.

Terorizem pa izhaja ravno iz območij, kjer imajo neke kronane glave neskončno bogastva, ne delajo pa nič.
robespierre
# 27.08.2017 ob 07:44
Enkrat so sovrazniki ZDA pisali, da je FED zaplenil nemske zlate rezerve. Ocitno ni tako.
kingestone
# 30.08.2017 ob 07:26
675 ton zlata zame ni vredno toliko kot kilogram pšenice

potem ali si zelo zelo neumnen ali pa zelo zelo bogat.... kaj bo od tega??
yyyeb
# 29.08.2017 ob 17:23
675 ton zlata zame ni vredno toliko kot kilogram pšenice
kotzi
# 28.08.2017 ob 15:59
za krizo bo kriv cerar..ce se hvali da je zrihtal konjukturo...po pa se za krizo kriv
kotzi
# 28.08.2017 ob 15:58
a v sloveniji pa nimamo balona...ce poci amerika..poci lahko tudi evropa..in potem se slovenija...nisem vedel da pri nas ni balooona..pa je ..in to ogromn
ivod
# 28.08.2017 ob 13:37
... nisem vedel, da imajo ... oz. so imeli Nemci rudnike zlata ...
oleander
# 27.08.2017 ob 20:56
Tudi Nizozemska je sledila nemškemu zgledu in 2014 pripeljala domov 20% svojih zlatih rezerv.
http://www.globalresearch.ca/122-tons-of-gold-secretly-repatriated-to-the-netherlands/5416127
V članku je pojasnjeno, zakaj.
sik
# 27.08.2017 ob 18:08
Da ga bodo pripeljali seveda ne bi napisali, toliko nori seveda niso.
Zamislimo si kaksno varnostni ukrepi morajo veljati na tej lokaciji v Frankfurtu ali v centralni banki v New Yorku.
miki331
# 27.08.2017 ob 15:00

JJstyle

DB se je močno dezinvestirala, dokapitalizirala in dobila ustni back up mame Merkel z izjavo, da nemška zvezna vlada DB nikoli ne bo pustila propasti. Too big to fail v najčistejši različici. Dejansko je bila banka pred potopom, ampak za velike zakoni trga ne veljajo. Njih v vsakem primeru rešimo davkoplačevalci, tako ali drugače.


Če se prav spomnim so Kitajci že reševali DB ne vem pa kje sem to zasledil, mislim da na nekem youtubekanalu.
Polymath
# 27.08.2017 ob 12:13
26mrd eur .. lepo
Kouvran
# 27.08.2017 ob 12:09
To ti nič ne koristi, človek.
Skippy
# 27.08.2017 ob 11:37
@3010eur

odlično zapisano. Namesto da bi se glede financ obnašali kot v germanskih državah, se obnašamo kot čisti Balkan. Krivi so itak Zahod, pa Američani itd.
rezator
# 27.08.2017 ob 11:26
Slovenija ima (vsaj leta 2012 je imela) 3,2 t zlata.
Kazalo