Sredi marca je bilo mogoče Krkine delnice kupiti za 60 evrov, v sredo pa se je cena gibala že okrog 68,50 evra. V zadnjem mesecu so tako poskočile za skoraj 15 odstotkov. Foto: BoBo
Sredi marca je bilo mogoče Krkine delnice kupiti za 60 evrov, v sredo pa se je cena gibala že okrog 68,50 evra. V zadnjem mesecu so tako poskočile za skoraj 15 odstotkov. Foto: BoBo
Na razvitih delniških trgih zaradi ohlapne denarne politike centralnih bank še naprej vlada optimizem. Novica dneva danes prihaja iz Finske: Nokia bo za 16,6 milijarde dolarjev prevzela francoskega konkurenta Alcatel-Lucent. Združeno podjetje bo imelo 114 tisoč zaposlenih in skupno prodajo okrog 26 milijard evrov, poskušalo pa bo čim bolj konkurirati vodilnemu podjetju na trgu telekomunikacijske opreme Ericssonu. Foto: Reuters
Telekom želi le britanski sklad

Vrednost Krkinih delnic je v sredo poskočila še za tri odstotke in presegla 68,50 evra, kar je največ po lanskem juliju. Po mnenju Mateja Rigelnika, namestnika direktorja sektorja za privatno bančništvo pri NLB-ju, je vzrok za rast treba iskati tudi v močnem okrevanju ruske valute:

"Rubelj pa je bil letos ena najboljših valut, saj je glede na evro pridobil več kot 35 odstotkov. Krkine delnice glede na primerljiva podjetja še vedno kotirajo z velikim diskontom. Na podlagi relativnih kazalnikov se giblje poštena cena Krke nekje med 80 in 90 evri. Krka že vrsto let povečuje dividendo in pridno odkupuje lastne delnice, kar je seveda pozitivno za delničarje."
Pri Pivovarni Laško so nekateri dobro zaslužili
Telekomove delnice so se dan po padcu podražile za dva odstotka, na 122 evrov. Včerajšnja sedemodstotna pocenitev je bila posledica novice, da je ponudbo za nakup večinskega deleža oddal le britanski sklad Cinven, ki naj bi ponujal vsega 115 evrov za delnico.

Matej Rigelnik: "Cena je na prvi pogled res relativno nizka, a vendar skoraj vsa telekomunikacijska podjetja kotirajo pri nizkih kazalnikih vrednotenj, ker se soočajo z upadom obsega poslovanja. Telekom je napovedal, da bo izplačal solidno dividendno. Morda velja v primeru Telekoma uporabiti znan slovenski pregovor: nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha."
Kakšen pa je komentar Heinekenovega prevzema Pivovarne Laško? "Prevzemna cena je skladna s povprečnimi prevzemi v preteklosti pri primerljivih podjetjih. Za vse tiste, ki so delnice kupovali v zadnjih dveh letih, ko so nekateri slovenski mediji vztrajno pisali, da je družba insolventna, je bila naložba izjemno donosna, saj je cena od najnižje vrednosti poskočila za več kot 630 odstotkov."

Tečaji delnic na Lj. borzi (15. april):

SAVA RE

+3,65 %

16,60 EUR
PETROL+3,03 %292,50
ZAV. TRIGLAV+3,02 %29,875
TELEKOM+2,47 %122,15
GORENJE

+2,44 %

6,30
KRKA

+2,01 %

68,00
LUKA KOPER+1,92 %26,50
INTEREUROPA+1,05 %0,96




Vzajemni skladi privlačnejši od bančnih depozitov

Indeks SBI TOP se je med današnjim trgovanjem prvič po pol leta spet zavihtel nad 830 točk. Seveda je za pozitivne smernice treba vzrok iskati tudi v izjemno ohlapni denarni politiki, ki jo vodi Evropska centralna banka in katere rezultat je izjemno nizka cena denarja. Obresti na bančne depozite so izjemno nizke, zato vlagatelji višje donose iščejo na delniškem trgu. Odraz tega so tudi vedno višji prilivi v domače vzajemne sklade. Marca je bilo neto prilivov za 32 milijonov evrov, kar je največ od začetka finančne krize.
Nafta brent nad 60 dolarji
Vodilne evropske borze so v pričakovanju rednega zasedanja Evropske centralne banke, po kateri bo verjetno Mario Draghi predstavil vmesno bilanco rezultatov programa kvantitativnega sproščanja, krenile navzgor. Frankfurtski DAX30 (12.300 točk) je do 11. ure pridobil več kot pol odstotka in se na manj kot sto točk približal rekordu. Novica, da je bila kitajska gospodarska rast v prvem četrtletju sedemodstotna, kar je najmanj v zadnjih šestih letih, ni prinesla skrbi, saj je dosežek vseeno boljši od pričakovanj.

Newyorški delniški barometer Dow Jones se je v sredo spet povzpel nad 18 tisoč točk, omeniti pa velja še rast nafte, kar je posledica znakov o upočasnjevanju ameriške proizvodnje in napetosti na Bližnjem vzhodu Za 159-litrski sod brenta je treba spet plačati več kot 60 dolarjev.

Telekom želi le britanski sklad