Upor delavcev je pred dnevi podžgal vladni dokument, v katerem ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na vprašanja generalnega sekretarja vlade, v njem pa omenja možnost podeljevanja koncesij za gradnjo in uvedbo pristaniške uprave. Foto: BoBo
Upor delavcev je pred dnevi podžgal vladni dokument, v katerem ministrstvo za infrastrukturo odgovarja na vprašanja generalnega sekretarja vlade, v njem pa omenja možnost podeljevanja koncesij za gradnjo in uvedbo pristaniške uprave. Foto: BoBo
Marko Jazbec
Marko Jazbec ni skoparil s kritikami na račun dogodkov v Luki Koper, nazaj se je povlekel le pri kritiki političnih akterjev. Foto: BoBo
Železniška proga
Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je povedal, da v Luko ali iz nje ni prišlo od 150 do 200 vlakov. Foto: BoBo
Cerar naj bi se sestal s pristaniškimi delavci
Jazbec glede Luke snel rokavice

Jazbec, ki je govoril v osebnem imenu, ne kot predsednik uprave SDH-ja, je na današnji seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ dejal, da je korporativno upravljanje v Luki Koper pod to upravo in predsednico nadzornega sveta "pri -273 stopinjah, na absolutni ničli temperaturne lestvice".

"Luke Koper ne vodi uprava kot organ vodenja, še manj jo nadzira predsednica nadzornega sveta z zgolj navideznim kompleksom Ivane Orleanske, njeni cilji pa so izključno osebnofinančni in izrazito politični - torej rušenje g. Cerarja in njegove vlade. Luko Koper obvladujejo koruptivne, pridobitniške ter nepotistične klike in združbe v navezavi z nekaterimi sindikalnimi voditelji skozi fasado domnevno pristnega delavsko-ljudskega upora proti nam, t. i. plenilcem iz Ljubljane," je dejal Jazbec.

"Delavci žrtve zasebnih interesov"
Po njegovih besedah ne gre za 603 delavce, ki so blokirali Luko, in narobe bi bilo, če bi izgubili delo, saj da so samo "živi ščit partikularnih, osebnih, pridobitniških interesov konkretnih posameznikov in združb".

O vlogi politike ni želel reči nič, je pa dejal, da bi njegovo mnenje "zarezalo v ušesa". "Šlo je za z luškim denarjem financirano in medijsko ter 'spinovsko' podprto poulično mitingaštvo iz časov Slobodana Miloševića," je prepričan Jazbec in dodal, da Primorska ni vstala za Cimos, Tomos, Delamaris, Hotele Bernardin, Primorje, MIP, Kraški zidar in druge.

Škodo bi po njegovem mnenju morali plačati organizatorji "tako imenovanega spontanega upora", celotna uprava Luke ter vsaj še prva nadzornica in delavski predstavniki v nadzornem svetu.

Krivce vidijo v vladi
Na komisiji je sodelovala tudi članica uprave Luke Koper Irena Vincek, ki je po drugi strani odgovornost za upor pripisala tistim, "ki so povzročili dogajanja z zavajanjem, napakami, lažmi in vodenjem skritih postopkov in dejavnosti".

Ministrstvu za infrastrukturo očita, da je vseskozi zanikalo, da bi načrtovalo spremembo modela upravljanja koprskega pristanišča, nato pa je gradivo ministrstva razkrilo, da načrtuje spremembo koncesijske uredbe in posledično koncesijske pogodbe.

Ponovila je stališče vodstva, da blokade niso mogli ustaviti, ker so bile zahteve delavcev uperjene proti vladi, ne proti vodstvu podjetja. Dodala je, da so razmere v pristanišču zaradi razočaranja nad neodzivnostjo države napete že dalj časa.

Od tri do šest mesecev za ugotovitev škode
Zamude so po torkovem dogovoru in začetku polnega obratovanja skoraj v celoti nadomestili, največ težav je s pretočnostjo železniškega dela. Ladje, ki so se namenile v Trst, se bodo v Koper vrnile in zaupanje ključnih strank ni omajano, je zagotovila članica uprave.

Škodo zaradi zaustavitve del bodo lahko ocenili na podlagi prejetih zahtevkov strank, so se pa nekatere stranke že strinjale, da gre za primer višje sile, je dejala Vinckova. Celoten proces ocenjevanja škode bi zato lahko trajal od tri do šest mesecev. Nobena ladja ni priglasila stojnine, tako da neposrednih stroškov iz tega naslova ne bo, je pristavila. Za zdaj v upravi Luke ne pričakujejo, da bi bila realizacija plana za letos ogrožena in tudi ne izplačilo dividend.

Dva milijona stroškov za železnice
Poceni pa jo zagotovo ne bodo odnesle Slovenske železnice, saj njihov generalni direktor Dušan Mes ocenjuje, da jih bo blokada pristanišča stala dva milijona evrov, odpravljanje posledic pa bo trajalo okoli 30 dni. O tem, kako škodo pokriti, se bodo dogovorili v dobro obeh družb, je dejal in dodal, da so tudi ob žledu pokrili odškodnine strankam, da bi ohranili dobre odnose.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pa je mnenja, da uprava solidarno odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Za škodo poslovnim partnerjem pa je odgovorna družba, je dodal.
Želijo pojasnila vlade
Komisija je na koncu seje vlado pozvala, naj se jasno in nedvoumno opredeli do nadaljnjega statusa ter srednje- in dolgoročnega razvoja Luke Koper. Od SDH-ja je tudi zahtevala, naj ugotovi neposredno odgovornost za zaustavitev del v Luki.

Poleg tega od vlade v šestih mesecih pričakuje oceno neposredne in posredne škode, ki je nastala v Luki in slovenskem gospodarstvu zaradi zaustavitve del, ter opredelitev trase, načina in roka gradnje ter načrt financiranja izgradnje drugega železniškega tira med Koprom in Divačo.

Vzeto iz konteksta
Kratek dokument, ki ga je omenjala Vincekova in ki je ušel v javnost, je iztrgan iz konteksta, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar. Iz njega je razvidno, da minister Peter Gašperšič odgovarja generalnemu sekretarju vlade, ki ga v povezavi z Luko Koper očitno skrbi javnofinančni okvir Slovenije.

Leta 2043 se bo namreč iztekla 35-letna koncesijska pogodba med državo in Luko Koper in po njej naj bi država od Luke Koper odkupila pristaniško infrastrukturo. Ker bo Luka Koper do takrat vanjo vložila več sto milijonov evrov, ki se do leta 2043 še ne bodo povrnili oziroma amortizirali, si bo država nakopala večji dolg, česar pa si zaradi Bruslja ne more privoščiti.

Kako graditi, se izogniti večjemu javnemu dolgu in ohraniti brezhibno javnofinančno sliko? V dokumentu preberemo odgovor ministra Gašperšiča, da bi lahko prenovili koncesijsko pogodbo z Luko Koper, pri čemer bi za nove naložbe podelili koncesije gradnje in uvedli pristaniško upravo.

Novo infrastrukturo bi lahko gradila tudi Luka
Koncesija gradnje je zakonski termin, ki označuje obliko javno-zasebnega partnerstva. Obstaja več vrst koncesij gradnje. Bistveno je to, da se po nekaterih različicah stroški in izkazovanje gradnje objekta prenesejo na zasebnega partnerja, ta gradi in izkorišča zgrajeno infrastrukturo.

To ni idealna rešitev, bolje bi bilo, če bi si država kot lastnica lahko to privoščila sama. Vendar je pa takšen aranžma možnost, o kateri na ministrstvu za infrastrukturo premišljujejo v pogojih finančnih omejitev.

Iz konteksta iztrgan dokument je bil razumljen kot kovanje državne zarote proti Luki Koper. Ob tem je treba omeniti, da lahko država koncesijo gradnje podeli tudi Luki Koper, ne nujno tretjemu koncesionarju. Pristanišče bi lahko še vedno upravljala Luka. Ministrstvo za infrastrukturo in vlada se v pojasnjevanje sicer nista spuščala. Prišlo je le sporočilo, da Luka Koper ne bo privatizirana.

Cerar naj bi se sestal s pristaniškimi delavci
Jazbec glede Luke snel rokavice