Vlada je Evropski komisiji in partnericam v evrskem območju poslala dokument, ki vsebuje osnutek proračunskega načrta za letos in prihodnje leto, sloni pa na oceni gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta za letos napoveduje dveodstotno realno rast BDP-ja, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno. Nominalno naj bi se BDP v obeh letih okrepil za 2,2 odstotka.

Vlada napoveduje primanjkljaj za 4,4 odstotka BDP-ja
Vlada letos po novem napoveduje javnofinančni primanjkljaj za 4,4 odstotka BDP-ja, pri čemer se v to vključujejo tudi stroški dokapitalizacije bank. Pred tem je država načrtovala primanjkljaj pri 4,1 odstotka BDP-ja.

Za leto 2015 vlada še naprej načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja in s tem v meje pakta stabilnosti in rasti. Luknja v javnih financah naj bi dosegla 2,8 odstotka BDP-ja, kar je 0,3 odstotne točke več od številke, ki jo je država aprila v Bruselj poslala v okviru dopolnjenega programa stabilnosti.

Brez natančnih ukrepov
Dokument vsebuje strategijo za znižanje javnofinančnega primanjkljaja v skladu s predvideno dinamiko, a natančnih ukrepov še ne ponuja. Vlada jih mora še opredeliti, o najpomembnejših pa se mora dogovoriti še z deležniki, med katerimi so najpomembnejši sindikati javnega sektorja. Dokončno naj bi bili vidni v predlogu rebalansa proračuna za 2015, ki je predviden za začetek leta.

Vlada tako navaja, da namerava primanjkljaj letos v predvidenih okvirjih ohraniti skozi racionalizacijo na področju naložb in materialnih stroškov ob upoštevanju trenutne realizacije. Znižanje primanjkljaja pa namerava doseči tudi z restriktivno politiko mase plač, racionalizacijo javnega sektorja in finančnih transferjev države ter z bolj ciljanimi izdatki za naložbe.

Mramor: Odhodke oklestiti za 754 milijonov
Finančni minister Dušan Mramor je pred kratkim dejal, bi bilo treba odhodke prihodnje leto oklestiti za 754 milijonov evrov, da bi ohranili primanjkljaj v predvidenih okvirih in se izognili eksploziji primanjkljaja, do katerega bi prišlo, če ne bi ukrepali. Na strani prihodkov so predvidene le manjše prilagoditve. Kot je omenil Mramor, naj bi jih bilo za okoli 100 milijonov evrov.

Restriktivna politika plač v javnem sektorju
Iz osnutka proračunskega načrta za 2015 je razbrati, da je največji fiskalni napor v naslednjem letu predviden na področju restriktivne politike plač v javnem sektorju, kjer naj bi ukrepi dosegli 0,94 odstotka BDP-ja. Letos je država tako privarčevala 0,49 odstotka BDP-ja.

Na ministrstvu za finance so povedali, da bi samo prenehanje veljavnih ukrepov na področju plač v javnem sektorju prihodnje leto pomenilo za več kot 300 milijonov evrov višje stroške dela. Ker pa so s proračunom zagotovljena sredstva za stroške dela za leto 2015 za okoli tri odstotke nižja od leta 2014, je razkorak za celotni javni sektor 440 milijonov evrov.

Ukrepi tudi na področju socialnih transferjev
Ukrepom na področju javnih plač po višini fiskalnih prizadevanj sledijo ukrepi na področju socialnih transferjev (0,59 odstotka BDP-ja), nato pa sledijo še ukrepi na področju naložb (0,53 odstotka BDP-ja). Precej manj so težki drugi ukrepi, recimo racionalizacija vmesne porabe države in spremembe pri državnih subvencijah.

Ocena Bruslja do konca meseca
Bruselj ima zdaj do konca meseca čas, da proračunske dokumente oceni. V primeru resnih kršitev lahko države pozove tudi k popravkom proračunov. Še posebej strog je nadzor nad članicami evrskega območja, ki so že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ker kršijo Pakt stabilnosti in rasti.

Evropska komisija pri državah oceni tudi odločnost njihovega ukrepanja. Če je to dovolj korenito, jim tudi pogosto odobri podaljšanje obdobja za izpolnitev tega cilja, ko se pojavijo nepredvideni zunanji šoki ali izdatki.

Opozorilo komisije
Komisija je Slovenijo marca s posebnim priporočilom opozorila, da mora okrepiti ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja, saj dosedanje ni bilo zadostno. To razkriva tudi strukturni primanjkljaj, ki naj bi letos po napovedih Umarja znašal skoraj 2,8 odstotka potencialnega BDP-ja, prihodnje leto pa 2,41 odstotka.

Evropska komisija bo pri ocenjevanju prihodnje leto v številko o primanjkljaju vključila tudi vse potencialne enkratne učinke, med katerimi so izplačilo deviznih vlog nekdanjega LB-ja, odločitve ustavnega sodišča glede podrejenih obveznic, izidi raznih tožb proti državi ali morebitni nadaljnji stroški za sanacijo bančnega sistema.