Ali nas delo sploh lahko osrečuje? Ali nam prinaša srečo le delo, ki je vezano na naše talente? Kdo je danes kovač naše sreče? Svet dela nam pogosto prinaša občutke tesnobe, potrtosti, razočaranja. Ali med delom in srečo sploh obstaja povezava? Ali nam prinaša srečo na delovnem mestu višja plača, napredovanje ali rezultati in odnosi? O zadnjih se danes odgovorni pogosto manj sprašujejo, če se že sploh sprašujejo. Pa ravno od njih je odvisna kakovost in količina opravljenega dela.

Posebno vprašanje je gotovo danes tudi brezposelnost, na katero je vezano temeljno vprašanje: kdo sem in kaj ima prihodnost. Danes nam ne more več nobeno podjetje ali delodajalec zagotoviti, da je naša zaposlitev varna.

Sreča pa je nekaj zelo osebnega, po mojem mnenju, duševno ugodje znotraj nas. Če pri delu nismo motivirani, če v delu ne vidimo razvoja svoje osebnosti, izgubljamo tudi življenjski smisel. Tako pravi Yannik Bonnet, čigar knjiga Srečen pri delu je izšla tudi v slovenskem jeziku. "Najlepši čas svojega življenja preživimo na delu. Kriza smisla v sodobni družbi je povezana prav z nezadovoljstvom pri delu." Bonnet je najprej delal v razvojnih službah, nato pa se je posvetil medčloveškim in družbenim odnosom. Ustanovil je podjetje za svetovanje na področju menedžmenta in napisal več knjig.

Kariero, ki jo delamo, razdelimo na tri obdobja: najprej se veliko učimo in smo mobilni, nato se samouresničujemo in ob koncu prenašamo svoje izkušnje. Zato priporoča, da si postavimo vprašanja: ali ima moje življenje smisel, ali so moji odnosi zadovoljujoči, ali sem zadovoljen z razvojem svoje osebnosti? Kaj me pri tem ovira in mi je v izziv za razvoj in rast, odkrivanje novih darov in vir novih ustvarjalnosti?

Delo zagotovo igra določeno vlogo v našem življenju in pripomore k sreči. Delati in tega, da smo srečni pri delu, pa se naučimo doma, ob starših, ki prihajajo iz službe, zadovoljni ali razočarani, izpolnjeni ali izčrpani.

Danes zahteva pri delu od nas večopravilnost. Od sreče pri delu pa je odvisen prostor, v katerem delamo, kako si ga uredimo in kako se v njem počutimo, udobno, sočutno ali neprijetno, kontrolirano. Predvsem pa je pomembna komunikacija, ki delovni sistem polni z navdušenjem, pohvalo ali pa temelji na strahu in izvajanjem nadvlade. Pogosto se pri delu srečujemo s kontrolo količine in zanemarjanjem kakovosti, tudi opuščanjem negovanja odnosov. Pogosto opravimo določeno količino dela zgolj v zameno za potrošne dobrine.
Delo res ni najpomembnejši element v našem življenju, čeprav zelo pogrešljiv. Človek je ustvarjen, da dela, da je kreativen. Nemogoče je živeti, ne da bi kaj počeli. Sreče pa res ne moremo nikoli enačiti samo z delom, ampak z bivanjem, tam, kjer živimo intimne odnose z dragimi osebami, kar pa zagotovo ni delovno mesto.