Gosposvetska cesta je nekaj posebnega ne samo zaradi samih raziskav, ampak tudi zaradi zahtevnosti dela, ki je potekalo ob hkratnem prometu na polovici ulice. Foto: Matija Lukič
Gosposvetska cesta je nekaj posebnega ne samo zaradi samih raziskav, ampak tudi zaradi zahtevnosti dela, ki je potekalo ob hkratnem prometu na polovici ulice. Foto: Matija Lukič

Ključni akterji projekta, ki je bil predstavljen tudi v prispevku februarske številke revije National Geographic Slovenija, tako v National Geographic Junior kot tudi na ameriški spletni strani omenjene revije, so podrobnosti najdbe predstavili na današnji novinarski konferenci.

Razstava simbolno končuje del arheoloških raziskav
Po besedah vodje izkopavanj Martina Horvata razstava simbolno končuje del arheoloških raziskav, ki so vezane na prenovo Slovenske ceste, ki se je začela leta 2015.

Medtem ko so arheologi na območju Gosposvetske ceste pričakovali grobove, niso pričakovali tako izjemnega števila sarkofagov, torej kamnitih skrinj, v katere so bili položeni pokojniki, kot tudi ne izjemne pokopališke arhitekture, ki so jo odkrili. Največje presenečenje pa je bil sarkofag skrivnostne vplivne ženske, ki je odmevna najdba tudi zunaj Slovenije.

Po besedah vodje izkopavanj Martina Horvata razstava simbolno končuje del arheoloških raziskav, ki so vezane na prenovo Slovenske ceste, ki se je začela leta 2015. Foto: MMC RTV SLO/Tomaž Okorn
Po besedah vodje izkopavanj Martina Horvata razstava simbolno končuje del arheoloških raziskav, ki so vezane na prenovo Slovenske ceste, ki se je začela leta 2015. Foto: MMC RTV SLO/Tomaž Okorn

Gosposvetska cesta je nekaj posebnega ne samo zaradi samih raziskav, ampak tudi zaradi zahtevnosti dela, ki je potekalo ob hkratnem prometu na polovici ulice. "Sarkofage je bilo treba po terenskih raziskavah in interpretacijah na samem najdišču nepoškodovane dvigniti in prepeljati v depo," je povedal Horvat. "Štirideset sarkofagov in več je tudi prostorski zalogaj za naš muzej," je dodal.

Po besedah arheologa Andreja Gasparija so izkopavanja pokazala, da je bilo prvotno prepričanje, da je imela Gosposvetska svojo rimsko predhodnico, napačno. Ta del Gosposvetske predstavlja verjetno dve tretjini celotnega dela grobišča, ki se je širil od Tavčarjeve hiše do verjetno malo pod t. i. hlevom od Figovca. To je bil blok sarkofagov, ki so bili znani od niza posegov pri umeščanju komunalne infrastrukture v letih 1889, 1892, 1949, je pojasnil Gaspari.

"Potem pa smo odkrili vir oziroma središče, okrog katerega se ta zgodba gradi. Začetek pokopavanja označuje gradnja mavzoleja, kvadratne kapele v izmeri 5 X 5 metrov, v katero so umestili sarkofag od 30 do 40 let stare gospe, skupaj s predmeti, ki so predstavljeni na razstavi. V kapelo so pozneje umestili še nekaj grobov, izključno sarkofagov, potem tudi prve skeletne grobove ... Pozneje je videti pokopavanje, ki se osredotoča in usmerja na to izvorno kapelo," je povedal Gaspari.

Sarkofag skrivnostne gospe je središčno pozicioniran, izdelan iz neogenskega moravškega apnenca, tako kot vsi drugi sarkofagi na tem grobišču oz. v Emoni. Ni okrašen in je brez kakršnih koli napisov. Pri analizah pokojnice niso ugotovili nobene posebne patologije, ki bi nakazovala na vzrok smrti. Kot je povedal Gaspari, ima zaceljeno poškodbo ramenskega obroča in nekaj malega kariesa.

Odkrili so tudi zlate niti
V sarkofagu so arheologi v njenem naročju, torej na zgornjem delu stegen, našli stekleno posodo, na levi roki pa je imela dve zapestnici iz črnega lignita oz. črnega jantarja, ki so mu pripisovali magične značilnosti. Odkrili so tudi zlate niti, ni pa jasno, ali je bila pokrita ali je imela pajčolan iz tkanine, prepredene z zlatimi nitmi.

Sorodna novica Fascinantna najdba na Gosposvetski cesti: poznorimska nekropola z več kot 350 skeletnimi pokopi

Barva primarnega stekla je globoko modra, njegovega izvora pa ni mogoče jasno ugotoviti. Oblikovne primerjave in napis v grščini kažejo na izvor iz jugozahodne Male Azije oz. vzhodnega Sredozemlja.

Predmeti bodo vključeni v stalno zbirko muzeja
Skleda naj bi izvirala s konca 3. ali začetka 4. stoletja. Mavzolej je bil postavljen po letu 276 in je bil porušen pred letom 325. "Gre za čas največjega preganjanja kristjanov na našem ozemlju," je povedal Gaspari.

Strokovne interpretacije in analize najdenih predmetov se po besedah Horvata nadaljujejo, sčasoma pa bodo predmeti vključeni v stalno zbirko muzeja.

Najdbe z Gosposvetske na ogled v Mestnem muzeju