Drugo
Izkopavanja
Arheologe so presenetili zares debeli in kakovostni cerkveni zidovi, ki jih v takšnem kontekstu še niso našli. Na podlagi tega lahko sklepajo, da je šlo za zares mogočno arhitekturo. Foto: Tilen Kozamernik
Izkopavanja
V 17. stoletju, ko se je Ljubljana razvijala tudi zunaj strogega mestnega srednjeveškega okvira, so podobo mesta narekovali samostani, tudi samostanski kompleks bosonogih avguštincev, ostanke katerega so našli na Slovenski cesti. Foto: Tilen Kozamernik
Na podlagi ohranjene upodobitve si lažje predstavljamo, kakšen je bil videti samostanski kompleks bosonogih avguštincev. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Ostanki cerkve sv. Jožefa
Ostanki cerkve sv. Jožefa, ki so jo začeli graditi leta 1657. Foto: Tilen Kozamernik
Najdba
Po zaprtju samostana so v njegovih prostorih uredili prvo civilno bolnišnico v mestu, za mogočno arhitekturo pa je bil usoden potres leta 1895. Foto: Tilen Kozamernik
Izkopavanja
Ohranili so se zgolj temelji samostana. Opremo samostana in cerkve so ob ukinitvi večinoma prodali na dražbi. Foto: Tilen Kozamernik
Najdbe na Gosposvetski cesti
Razmeroma dobra ohranjenost emonskega pokopališča (na Slovenski cesti je ohranjenih grobov bistveno manj) je tudi posledica tega, da je bilo na tem območju cestišče in niso nikoli gradili večjih stavb z mogočnejšimi temelji. Foto: Matija Lukič
Na Gosposvetski cesti so arheologi odkrili presenetljivo veliko ohranjenih samostanov in ostanke pokopališke cerkve iz časa zgodnjekrščanske skupnosti v Emoni. Foto: Matija Lukič
Na območju pokopališke arhitekture Emone so se ohranili tudi fragmenti talnega mozaika in stenskih poslikav, ki so zdaj v delavnicah restavratorskega centra ZVKDS. Foto: Matija Lukič
Na območju Slovenske, Dalmatinove in Trdinove ceste so našli precej manj skeletov iz časa Emone, saj so poznejši urbanistični posegi sarkofage poškodovali in je teh najdb manj kot na Gosposvetski cesti. Foto: MMC RTV SLO
Najlepše predmete najdejo arheologi običajno v grobovih, kamor so jih sorodniki umrlega položili kot opremo na poti v onstranstvo (to je sicer značilno za rimski čas, medtem ko v krščanskih skupnostih ta navada ni bila tako razširjena). Kar 90 odstotkov predmetov iz rimskih časov, ki jih hrani Mestni muzej Ljubljana, izhaja prav iz grobov. Foto: Matija Lukič

Dodaj v

Mogočna arhitektura z žalostnim koncem. Kaj so prinesla izkopavanja v Ljubljani?

Od emonskega pokopališča do nekoč pomembnega samostana v mestu
19. september 2018 ob 08:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Arheološka izkopavanja na Gosposvetski in Slovenski cesti v Ljubljani se počasi približujejo koncu, prinesla pa so predvsem dve pomembni odkritji. Eno je še iz časa Emone, ko se je tam začela vzpostavljati vse številčnejša krščanske skupnosti, drugo iz obdobja, ko je krščanstvo v Evropi že prestalo prvi veliki reformacijski sunek. Eno najdbo so pričakovali, druge ne, obe pa sta prinesli kar nekaj novih vedenj o zgodovini Ljubljane in njenem urbanističnem razvoju.

Starejša najdba spada še v čas Emone, v drugo polovico 4. in deloma prvo polovico 5. stoletja, ko je v mestu nova krščanska vera popolnoma izpodrinila dotedanje rimske religije. Kot smo že poročali, gre za izjemno pomemben pokopališki kompleks z več kot 350 skeletnimi pokopi in sakralno stavbo v središču. To je gotovo odkritje desetletja ali celo daljšega obdobja, pravi arheolog Martin Horvat iz Mestnega muzeja Ljubljana.

Da jih bo pod Gosposvetsko cesto pričakal tak arheološki zaklad, niso pričakovali. "Ker so v preteklosti v okolici našli nekaj sarkofagov, smo kakšen sarkofag še pričakovali, takšnega števila in predvsem te arhitekture pa definitivno ne. To pa je nekaj novega in za Emono izjemno pomembno odkritje tudi v širšem kontekstu," razlaga Horvat.


Sicer manjše presenečenje, za razumevanje razvoja Ljubljane in njene zgodovine pa ni nič manj pomembna, je bila najdba ostankov samostanskega kompleksa reda bosonogih avguštincev, ki so jih pred nedavnim našli na Slovenski cesti, točneje med križiščem Dalmatinove ulice in Gosposvetske ceste ter Trdinovo ulico.

Samostan s cerkvijo je bil zgrajen okoli leta 1657, v njem pa si je prostore uredil razmeroma mlad red bosonogih avguštincev, ki je nastal v času protireformacijskega preoblikovanja nekaterih redov Katoliške cerkve. Znotraj avguštinskega reda je tako del redovnikov pozval k bolj preprostemu življenju, večji skromnosti in vrnitvi k temeljem, česar so se držali tudi pri redovniški opravi in čevlje zamenjali za sandale, od koder tudi ime reda.

Ljubljanski samostan reda, ki ga je papež priznal leta 1610, je imel v Ljubljani razmeroma kratko zgodovino. Z jožefinskimi reformami je bil namreč proti koncu 18. stoletja razpuščen in v kompleksu se je uredila prva civilna bolnišnica v Ljubljani, ki pa je bila močno poškodovana v potresu leta 1895 in so jo zato porušili.

Najdba samostana za arheologe ni bila tako veliko presenečenje, saj ga omenjajo pisni viri, na razpolago pa je tudi nekaj slikovnih upodobitev, je pa Horvat njegovo lego pričakoval meter stran. "Smo pričakovali, saj smo vedeli, kje je samostan oz. bolnišnica stala. Malo pa nas je presenetilo, ker smo ga ves čas risali meter ali dva proti pločniku, v resnici pa je segal v samo cestišče," razlaga.

Emonska zasnova se obdrži v nova stoletja
Kot pravi, je zgodba najdbe zanimiva zato, ker pokaže, kako so ljubljanski samostani, poleg reda bosonogih avguštincev, denimo, tudi poznejši kompleks uršulink, začeli nastajati zunaj tistega srednjeveškega mesta, ob tem pa sledili glavni vpadnici. Povedano drugače, nastajali so na lokacijah, kjer je sicer bilo rimsko pokopališče. Ne da bi želel delati prevelikih povezav, pa vendar je jasno, da nastajajo samostani na tistih lokacijah, kjer danes raziskujemo starejša grobišča, pove Horvat. "To je na neki način celo razumljivo, saj je Emona tudi v tem času, se pravi v 17. stoletju, še vedno kazala določene obrise. Na primer po Vegovi je bilo antično obzidje popravljeno v srednjeveško obzidje. Torej ni tako zgrešena teza, da bi ti samostani podobno nastajali na teh lokacijah."

Pomemben samostan s kratko zgodovino
Kar se tiče samega samostanskega objekta in cerkve, pa so po Horvatovih presenetljivi predvsem izjemno kakovostni temelji. "Mislim, da tako debelih cerkvenih zidov še nismo našli v takšnih kontekstih. Temelji cerkve presegajo tri metre. Gre za izjemno mogočno arhitekturo. Zato je zanimivo, da je ves objekt doživel na neki način tako žalostno usodo."

Po razpustitvi samostana se je premoženje delno preneslo k frančiškanom, v dobršni meri pa razprodalo. "Po virih sodeč, so določen del premoženja, tudi oltarje, dali na dražbo in ga prodali. Knjižnico je, na primer dobila Kmečka družba. Na neki način se je rod s tako mogočno stavbo oziroma stavbami samostana nekako izgubil in zamrl, vključno s samim inventarjem. Res žalostna zgodba reda, ki je bil v določenem trenutku verjetno zelo prepoznaven," pove arheolog.

Temelji samostana seveda ostajajo na mestu. Zaradi ustrezne ohranitve pa so arhitekti nekoliko spremenili oziroma preprojektirali razporeditev sadilnih jam drevoreda, da na ta način pri gradbenih delih ne bi poškodovali zidov.

Na Bavarskem dvoru so naleteli tudi na nekaj skeletov iz obdobja Emone, vendar pa je teh v primerjavi z Gosposvetsko cesto bistveno manj. Razlog je ravno v poznejših urbanističnih posegih, ki so bili na Slovenski cesti korenitejši, na Gosposvetski pa je bilo urejeno zgolj cestišče in je emonskih ostalin več. "Vsak mlajši poseg, ki zahteva temelje in brez dobrih temeljev je nemogoče zgraditi visoko in lepo hišo, seveda pomeni nevarnost za starejše ostanke. Običajni so ob takih posegih starejši ostanki uničeni. Tukaj se je to zgodilo. Našli smo še nekaj ostankov skeletnih grobov, tudi antičnih, ampak so imeli res srečo, da jih pri izkopih gradbenih del med gradnjo samostana niso uničili," pove Horvat.

Mogočni temelji izpraznjenega samostana
Od zaprtega samostana bosonogih avguštincev so ostali samo temelji. Kot pravi Horvat, je zanimiv prostor, kjer je bil očitno neki prehod med cerkvijo in med kapelico. "Hodna površina je bila višja. Ko so preurejali ta del, so te nivoje odstranili. Tisto, kar bi ostalo na nivoju, po katerem so menihi hodili, je bilo nekoliko znižano." Prav v omenjenem prehodu oz. poglobljenem podzemnem delu med cerkvijo in kapelico so našli tudi nekaj predmetov. Gre za skromne predmete; deli posod in dva koščena gumba. "V takšnih objektih nekih zanimivejših predmetov običajno ni. Za drobno gradivo, za predmete je idealno, če najdeš smetišče, prostor, kamor so odmetavali vse polomljene ali pokvarjene predmete. Potres leta 1895 je bil pravzaprav tako hud, da so očistili prostor z ruševinami in na njem gradili na novo, tako da ni ohranjenih teh predmetov, saj se je praktično vse zrušilo. Jame, kamor bi odmetavali te razbite in zavržene predmete, pa na tem delu nismo odkrili."

Najlepši predmeti se najdejo v grobovih
Zato pa so toliko bolj izjemni predmeti, ki so jih našli v sarkofagih ob pokopališki cerkvi iz časa Emone. Kot pravi Horvat, je velika sreča že to, da najdeš dobro ohranjene sarkofage, kadar so v teh kakšni nagrobni dodatki, je toliko bolj zanimivo. Nekatere najdbe na Gosposvetski cesti so izjemne, pravi in našteje nekaj lepih zlatih kosov nakita, ki so ga našli v grobu dekleta, in pa stekleno posodo z grškim napisom. Takšna najdba je skoraj enkratna, če upoštevamo, da v krščanski skupnosti ni bilo običajno, da so pokojniku kar koli polagali v grob. Ta običaj pa je bil seveda zelo razširjen pri starejših, t. i. poganskih skupnostih. "Takrat so pokojniku v grob položili najljubše predmete, orožje, da ne govorim o vsej popotnici, hrani in pijači, da je varno pripotoval v onstranstvo. V grobovih najdemo najlepše predmete in 90 odstotkov vseh predmetov, ki ih muzej hrani iz tega obdobja, izhaja iz grobov."

V Mestnem muzeju Ljubljana takšne najzanimivejše predmete predstavijo v svoji zakladnici. Trenutno gostujejo tam langobardski križi, že oktobra pa bodo morda predstavili prav zlat nakit iz enega od sarkofagov. Steklena skleda je še v konservatorski delavnici, medtem ko so fragmenti talnega mozaika in stenskih poslikav z Gosposvetske ceste v restavratorskem centru ZVKDS. Pripravljajo tudi predlog, kako bi kompleks predstavili tudi na kraju samem. Da bi pred kavarno Evropa postavili vsaj pano z neko maketo, označbami lokacije itd.

Kaj povedo napisi na sarkofagih?
Zelo povedni so tudi napisi, ki so jih našli na sarkofagih. Horvat omenja predvsem dva. Prvi je napisni kamen, ki so ga našli na sarkofagu drugega pokojnika, se pravi mlajšega groba. Gre za kamen, ki je starejši in je bil z njim označen neki drug grob, pa so ga potem samo uporabili kot pokrov. Časovno je namreč nagrobnik iz 1. stoletja, sarkofag pa iz 4. stoletja. Omenja veterana legije XIII., ki je bil tam pokopan. Tudi to je zanimivo, saj pove, da je bila legija tu prisotna in da so veterani verjetno zares prvi Emonci, pojasni Horvat.

Stiki z Bližnjim vzhodom
Posebej zanimiv pa je napis v grščini, ki so ga prav tako našli na enem sarkofagu. Čeprav natančnega prevoda napisa še nimajo, pritegne pozornost že to, da je podobno kot steklena skleda tudi sarkofag vezan na Bližnji vzhod oziroma grški prostor. Kamen je zdaj v konservatorski delavnici v restavratorskem centru, kjer ga bodo poskušali utrditi in natančno ugotoviti, za kaj natanko gre. Vedo, da je na njem napisano posvetilo staršev umrlemu otroku. "Navedena je tudi družina oziroma podatki, ki bodo zanimivi. In pa seveda bližnjevzhodni vpliv na tej lokaciji, ki je viden," pove.

Sledijo izkopavanja na Tribuni in Erjavčevi ulici
Med večjimi projekti, ki jih čakajo zdaj arheologe v prestolnici, omenja Horvat območje Tribune, kjer raste kompleks in so posledično vse okoliške ulice predmet prenove. Ker gre za lokacijo, kjer je bila odkrita prazgodovinska naselbina, je treba izvesti predhodne arheološke raziskave. Zanimivih najdb, povezanih z Emono, se nadejajo tudi na območju Erjavčeve ulice, kjer gradbena dela prav tako že potekajo. Med lokacijami, ki jih še čakajo v Ljubljani, pa je tudi Trubarjeva ulica.

Maja Kač
Prijavi napako
Komentarji
E24
# 19.09.2018 ob 09:24
A je že kaj bolj jasen prehod med Emono in Ljubljano? Se še vedno trdi, da je bila prva opuščena, potem pa druga nastane čez 400 ali 500 let? In vmes? Ziher se je kaj dogajalo tam.
Ljubinica
# 19.09.2018 ob 10:03
Zelo zanimivo. Pohvale za članek.

E24, tudi meni je zanimiva ta praznina. Skoraj ne morem verjeti, da vmes ni bilo ničesar.
mojenovoime
# 19.09.2018 ob 11:02
Mene zelo jezi, da to potem odnesete v neke muzeje in arhive. To bi moralo ostati ljudem na ogled v pozemnih hodnikih po Ljubljani, super kot zasnova podzemnih postajališč nesojene železnice!
SF0100
# 19.09.2018 ob 13:00
podret cesto, nardit čez pleksi plate in računat turistom novi Rim!
mr.krpan
# 20.09.2018 ob 09:58
Kolikor mi je znano (nisem pa povsem 100%), od 2. pol. 5. stoletja naprej mestnih naselbin na območju Slovenije ni več, se pa v tem času pojavijo povsod razen v Prekmurju utrjene višinske naselbine. Ta sprememba v poselitvi je posledica selitve ljudstev: Zahodnih Gotov, Hunov, Vzhodnih Gotov, Langobardov, Slovanov. Ne vem sicer, če so bili kakšni znaki poselitve iz tega časa najdeni na Grajskem griču, so pa na območju današnje Ljubljane recimo znane vzhodnogotske pasne spone in fibule iz grobišča v Dravljah (1.pol 6. st.). S tem da gre tu za prišleke, ki so najbrž bivali ločeno od staroselcev. V grobem velja, da mestno življenja za kar dolgo obdobje preneha, seveda pa to ne izključuje kasnejših potencialnih slovanskih naselbin, s tem da je v tem primeru težko govoriti o mestu.
naš človek
# 19.09.2018 ob 15:56
@mihče
Arheologi so menda opravili delo točno v predvidenem času. Se je pa podaljšanje zgodilo na južnem delu Slovenske, ker izobraženi naročniki niso predvideli, da se sredi Emone najde kaj pomembnega...
timojarozica
# 19.09.2018 ob 13:13
A so že znani rezultati DNK analize ?
SMERŠ
# 20.09.2018 ob 21:16
a tiste cevi so tudi rimljani polagali
zofija1
# 19.09.2018 ob 11:47
@krucyfix
se bo že našel kakšen "pametnjakovič", ki nas bo ogulil kot vedno....
milan65
# 19.09.2018 ob 13:32
No pa še en link za vse, ki jih zanima zamolčana predrimska Ljubljana. LP

http://www.veneti.info/articles/reports/
114-megalitsko-svetisce-v-anticni-ljubljani
milan65
# 19.09.2018 ob 13:15
E24, Ljubinica. To so grobovi bogatih prišlekov, trgovcev in uradnikov, ki so živeli za obzidjem. Rimljani sevada niso prišli v izpraznjen prostor in tudi ko so odšli je okoliško domače avtohtono prebivalstvo živelo svoje življenje, kot pred prihodom tujih zavojevalcev z zahoda mirno naprej.
kmet polde
# 19.09.2018 ob 10:14
Se pravi so oskrunili grobove? A ni to prepovedano?
mihče
# 19.09.2018 ob 14:07
Prinesla so velik račun in podaljšanje termina dela....
krucyfix
# 19.09.2018 ob 09:13
A je denacionalizacijski zahtevek že vložen? ;)
Kazalo