Odločitev, da bosta v letu 2020 evropski prestolnici kulture mesti na Hrvaškem in na Irskem, so v Bruslju sprejeli lani. Evropska unija ta projekt razvija od leta 1985, ko je delovala še kot Evropska skupnost. Z njim spodbuja ohranitev kulturne identitete evropskih mest ter jim daje nov zagon za kulturni in družbeni razvoj.

Novinarske predstavitve v zagrebškem muzeju Mimara so se udeležili vodilni predstavniki hrvaških mest, ki so ostala v igri za evropsko prestolnico kulture. Večina jih je poudarila, da bi status evropske prestolnice kulture veliko pomenil pri krepitvi urbane identitete njihovih mest in razvoja lastnih potencialov.

Zagreb bo kot prestolnica države najbrž izpadel
Župan Đakova Zoran Vinković je med drugim dejal, da značilnost tega slavonskega mesta predstavljajo tudi konji lipicanci, ki jih na Hrvaškem gojijo od začetka 19. stoletja. Zagrebški župan Milan Bandić pa meni, da Zagreba najverjetneje ne bodo izbrali za evropsko prestolnico kulture, ker to po njegovih besedah ni bila praksa EU v preteklih 30 letih, odkar podeljujejo ta naziv.

Za projekt Zagreb - Evropska prestolnica kulture 2020 so sicer angažirali tudi umetniškega svetovalca Airana Berga, ki ima izkušnje iz tovrstnih projektov v Linzu in Lecceju. Pri objavi kandidature v začetku marca letos so napovedali, da bi, če bi bili izbrani, sodelovali tudi z mesti v sosednjih državah, npr. z Ljubljano. Namestnik hrvaškega ministra za kulturo Berislav Šipuš je povedal, da je bilo v prvem krogu veliko hrvaških mest, in dodal, da bo ne glede na končno izbiro vsako hrvaško mesto prestolnica kulture.