Dostop do milijonov knjig od doma

Evropska unija poziva države članice k dejavnemu sodelovanju pri projektu evropske digitalne knjižnice, ki naj bi zaživela že jeseni.

Digitalna knjižnica Europeana bo spletni portal, na katerem bodo hitro in enostavno dostopne evropske knjige, glasba, fotografije in filmi. Da bi bila vseevropska zbirka znanja čim bolj popolna, morajo evropske knjižnice pospešiti digitalizacijo svojih vsebin. Zdaj je namreč le okoli odstotek arhivskega gradiva, ki ga hranijo evropske knjižnice, na voljo v digitalni obliki. Da bi si bolje predstavljali količino gradiva, ki ga hranijo evropske knjižnice, naj zapišemo, da je v njih samo 2,5 milijarde knjig.

Slovenija zgledna pri digitalizaciji
Čeprav nam gre v Sloveniji bolj slabo pri gradnji osrednje nacionalne in univerzitetne knjižnice, pa pri procesu digitalizacije očitno ne zaostajamo za najrazvitejšimi državami. Tako v Bruslju Slovenijo postavljajo celo kot zgled. Slovenska država je lani sprejela zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki zagotavlja nove možnosti za zasebno promocijo načrtov digitalizacije v javnih ustanovah. Kljub ureditvi zakonodaje, ki spodbuja digitalizacijo, pa bo za njeno dovršitev treba vložiti še mnogo finančnih sredstev. Tako pri nas kot v tujini.

To je poudarila tudi Viviane Reding, evropska komisarka za informacijsko družbo in medije, ki je dejala, da bo evropska digitalna knjižnica ljudem omogočala, da bodo lahko tako doma kot v tujini hitro in enostavno dostopali do evropskih umetnin in knjig. Pomembna tema v zvezi z digitalizacijo arhivov knjižnic so tudi avtorske pravice, saj vseh knjižnih, slikovnih in drugih vsebin, ki jih hranijo knjižnice, ni mogoče dati v uporabo.

Digitalna knjižnica, starejša kot svetovni splet
Izraz digitalna knjižnica se je menda prvič pojavil leta 1988, zgodovina digitalnih knjižnic pa sega v čas pred razmahom uporabe svetovnega spleta. Za prvi projekt te vrste velja Project Gutenberg, katerega začetki segajo v leto 1971. Njegov pobudnik je bil Michael Stern Hart, zbirka pa danes obsega več kot 24.000 enot knjižnega gradiva, ki velja za splošno intelektualno lastnino in tako ni zaščiteno z avtorskimi pravicami.

Predlog za ustanovitev evropske digitalne knjižnice je bil podan natančno 20 let po začetku Hartove iniciative. Sprva je sodelovalo devet državnih knjižnic in Konferenca evropskih nacionalnih knjižnic, projekt pa se je začel hitreje razvijati posebno potem, ko ga je pod svoje okrilje leta 2004 vzela Evropska komisija. Slovenija je zraven vse od začetka, kot tudi nacionalne knjižnice Francije, Nemčije, Velike Britanije, Švice, Finske, Portugalske, Nizozemske in Italije (vključeni sta narodni knjižnici v Rimu in Firencah). Danes sodeluje 47 narodnih knjižnic, trenutna infrastrukturna platforma pa naj bi bila tudi osnova infrastrukture nove vseevropske knjižnice, ki bo začela delovati jeseni.

Prijavi napako