Medtem ko je v študiji leta 2005 38 odstotkov otrok bralo vsak dan zunaj šolskih obveznosti, je v nedavni študiji le 28,4 odstotka otrok potrdilo, da v svojem prostem času berejo dnevno. Kot poročajo pri Guardianu, raziskava, ki je zajela skoraj 35.000 mladih med 8. in 16. letom, kaže, da se mladi odvračajo od medijev, temelječih na besedilu, in izbirajo predvsem video.

Video krade vso pozornost
Rezultati tako potrjujejo trend izogibanja branju in pisanju v korist videokomunikacijam, ki je postal opazen v zadnjih dveh letih. "Najprej smo mislili, da se otroško branje seli s tiska v digitalno obliko, da mladi uporabljajo elektronske medije in berejo elektronske knjige. A zdaj ugotavljamo, da mladi vedno bolj konzumirajo informacije na načine, ki ne vključujejo branja oziroma pisanega besedila," pravi direktor fundacije Jonathan Douglas in opozarja, da ta upad predstavlja "pomemben socialni in kulturni trend, ki ga ne smemo ignorirati". Med pismenostjo in družbeno uspešnostjo je namreč močna povezava, in sicer ne glede na to, ali govorimo o uspehu pri delu in materialni samopreskrbi ali o sposobnosti komunikacije, povezovanja z drugimi in občutku zaupanja v družbo. "Če otroci ne berejo, bodo zamudili veliko," poudarja Douglas.
Branje mladino spravlja v zadrego pred prijatelji
Spremenil se je tudi odnos do branja. Kar 21,5 odstotka angleške mladine meni, da bi bili v zadregi in osramočeni, če bi jih prijatelji videli pri branju, medtem ko je bilo še pred tremi leti takšnih 16,6 odstotka. Ne le, da je pomemben tako izrazit porast takšne opredelitve, problematičen je tudi vzrok za odvračanje od branja. Sram je za najstnike zelo hromeč, opozarja Douglas. "Pritisk vrstnikov je na posameznika lahko tako velik, da brez vrstniške skupine v bližini lahko nadaljuje z vedenji, ki jih vrstniki cenijo in s katerimi želi oblikovati svojo identiteto. Mi pa želimo, da bi bilo branje del mladinske kulture in ne razumljeno zgolj kot nekaj, kar počne le meščanski razred v srednjih letih."
Fantje imajo z branjem in izbiro še več težav
Douglas, nekdanji knjižničar za otroško literaturo, je izpostavil tudi pomanjkanje privlačnega bralnega materiala za fante. Več kot tretjina fantov se je namreč strinjala z izjavo: "Ne morem najti branja, ki bi me zanimalo." Takšnih je še več, ko pozornost usmerimo na manj privilegirana okolja, kar je lahko povezano s prešibkim investiranjem v javne knjižnice ali promocije bralnih materialov. Pomembno vlogo nosijo tudi učitelji in knjižničarji, ki izbirajo gradiva. Kljub temu pa še vedno prevladuje mnenje, da je branje primernejše za dekleta kot za fante, s čimer se je strinjalo 16,2 odstotka otrok in mladih.