Položaj je drugačen, če ste nadobudni posameznik v newyorškem izobraževalnem sistemu. Tamkajšnji sistem javnoveljavnih izobraževalnih programov se je namreč celo obogatil za še 175 novih profesorskih mest ob 2.400 že tako obstoječih.

Ta rast je deloma pozitivna posledica novih kadrovskih ukrepov, ki namenjajo več kot pet milijonov dolarjev (nekaj več kot štiri in pol milijona evrov) programu, imenovanemu Arts Matter, ki omogoča prehajanje učiteljev plesa, glasbe, gledališča in umetnosti na splošno med različnimi izobraževalnimi institucijami. Bistvo programa je, da je omogočil izobraževanje 22.000 novim dijakom.

Ponekod se sredstva za kulturo povečujejo
Trenutni newyorški župan Bill de Blasio je na novo dodelil 23 milijonov dolarjev za umetnostne pobude v izobraževalnem sistemu, katerih financiranje je tako s 336 milijonov v zadnjem proračunskem letu naraslo na 368 milijonov dolarjev.

Kljub temu pa je 51 odstotkov zaposlenih v izobraževalnem sistemu, ki so se odzvali na izsledke te raziskave, izrazilo pomisleke, ki se dotikajo prav finančnih težav, ki predstavljajo največji izziv zagotavljanja kakovostnega pouka.

Neenakomerna porazdeljenost
Vendar kljub tej rasti mesto še vedno ne dosega svojega zastavljenega cilja, ki je omogočanje dostopnosti javne umetnostne izobrazbe za vse, ki se izobražujejo v javnem izobraževalnem sistemu. Težava je po njihovem mnenju tudi v tem, da čeprav marsikatera šola ponuja izobraževalne programe na enem področju - kot na primer na področju vizualne umetnosti -, jih primanjkuje na drugih področjih, kot so glasba, ples ali gledališče.

Kot primer velja izpostaviti, da je 92 odstotkov šol, ki so se odzvale na te dodatne programe, v svoje kurikule vključilo likovni pouk, vendar le 19 odstotkov pa jih je vključilo ples kot enega izmed mogočih dodatnih programov. Avtorji svojo raziskavo sklenejo z besedami, da je izobrazba brez umetnosti tista, ki prej onesposoblja, kot pa omogoča.