Da Vinci se ni ukvarjal le s slikanjem in kiparjenjem, temveč tudi z znanostjon in tehniko (s teh področij se je ohranilo okoli 13 tisoč strani zapiskov in risb). Naredil je načrt za robota, letalne naprave (tudi helikopter za štiri osebe in lahko jadralno letalo), ob tem pa se je ukvarjal tudi z izumi na vojaškem področju. Naredil je načrte za strojnico, tank, kasetne bombe za kroglični ležaj, podmornico, zobnike in avtomobil na vzmetni pogon. Foto:
Da Vinci se ni ukvarjal le s slikanjem in kiparjenjem, temveč tudi z znanostjon in tehniko (s teh področij se je ohranilo okoli 13 tisoč strani zapiskov in risb). Naredil je načrt za robota, letalne naprave (tudi helikopter za štiri osebe in lahko jadralno letalo), ob tem pa se je ukvarjal tudi z izumi na vojaškem področju. Naredil je načrte za strojnico, tank, kasetne bombe za kroglični ležaj, podmornico, zobnike in avtomobil na vzmetni pogon. Foto:
Fala, falski grad
V falskem gradu v občini Ruše, ki stoji na pečini na desnem bregu Drave, je danes muzejski in prireditveni prostor, ki ga obišče vse več ljudi. Prvič je bil grad omenjen leta 1245 kot Volmars oziroma Valle.
Alessandro Vezzosi je svetovno priznan leonardist, umetniški kritik, umetnik, profesor umetnosti, muzeolog ter interdisciplinarni ekspert. Je direktor muzeja Museo Ideale Leonardo da Vinci. Foto: Emka

Svetovno priznani poznavalec enega izmed največjih renesančnih umov je do zdaj nepoznana dejstva iz življenja da Vincija razkril v prenovljenem gradu Fala blizu Maribora, kjer se je zbralo približno 50 gostov. Po Vezzosijevih besedah obstajajo dokumenti, ki kažejo, da je bil Leonardo da Vinci marca leta 1500 v Benetkah, od tam pa se je odpravil tudi do današnjega obmejnega območja med Italijo in Slovenijo ob rekah Soča in Vipava.
Da Vinciju je Beneška republika naročila, naj pripravi načrt za obrambo republike pred vpadi turške vojske, kar ga je pripeljalo v Gradišče in Gorico k reki Soči, ki teče delno po slovenskem in delno po italijanskem ozemlju, ter reki Vipavi, njenemu pritoku, ki izvira in teče po ozemlju današnje Slovenije, v Sočo pa se izliva pri Sovodnjah.

Zalitje doline in prestavljiva naprava
Leonardo da Vinci je raziskal in preučil območje, opazoval je toka obeh rek, izračunal višino naraslih voda in bregov ter zbiral izkušnje tamkajšnjih prebivalcev, ki jih je prav tako preučeval. Ni izdelal le obrambnega načrta, ki naj bi z zalitjem doline oz. jezovi ustavil pohod sovražnih Turkov, temveč je, kot beremo v njegovih zapisih, naročil tudi izdelavo "prestavljive pregrade", ki jo med drugim omenja tudi leta 1517, ko je v Franciji preživljal svoja zadnja leta življenja.

Vezzosi je zbranim na gradu Fala predstavil del dokumenta oz. skice, na kateri je med drugim predviden "most pri Gorici" nad reko Vipavo. Da Vinci je med drugim ugotovil, da so ljudje iz Posočja po njegovih načrtih sposobni v hitrem času narediti obrambni sistem pred turškimi vpadi. Vezzosi je omenil tudi dokument iz istega časa, v katerem je da Vinci načrtoval premično artilerijsko obrambo na tem območju.

Vezzosijeva monografija
Alessandro Vezzosi je avtor številnih knjig, med drugim tudi soavtor monografije Neskončni Leonardo (v originalu Leonardo infinito), ki bo jeseni izšla pri založbi Mladinska knjiga v nakladi 500 izvodov, skupna svetovna naklada pa je 5.000 izvodov. Leonardo da Vinci po besedah Vezzosija ni bil edini predstavnik renesanse v Italiji, bil pa je najpomembnejši. Poudaril je njegovo "širino", saj ni bil le umetnik, ampak tudi znanstvenik, ki se je zanimal za prihodnost, in vizionar.

Leonardo je živel v preteklosti, ampak z mislijo v prihodnosti, je dejal Vezzosi. Poznamo ogromno njegovih že odkritih del, ki jih znanstveniki še vedno preučujejo, zaradi česar je da Vincijevo delo neskončno in še danes zanimivo. "Leonardo se imenuje neskončni Leonardo zaradi svojih del, ki jih raziskujejo še danes," pravi Vezzosi, ki je v strnjeni predstavitvi življenja in dela svetovnega genija omenil tudi vizionarske načrte za gradnjo mostu med Evropo in Azijo v Carigradu.