Vse kulturne dogodke bo uradno odprl veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji, Nj. eksc. Džang Šjanji. Foto: Konfucijski inštitut Ljubljana
Vse kulturne dogodke bo uradno odprl veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji, Nj. eksc. Džang Šjanji. Foto: Konfucijski inštitut Ljubljana
Slikarska razstava Tao v sozvočju z naravo še posebej v času globalnih ekoloških pretresov pomenljivo odpira polja eksistencialnega prevpraševanja, hrepenečega iskanja notranje biti in liričnega doživetja naravnega prostora, ki ima svoje korenine globoko zasidrane v duhovnih in filozofskih vrednotah kitajske tradicionalne družbe, je zapisala Nataša Vampelj Suhadolnik. Foto: Konfucijski inštitut Ljubljana

Med 6. in 12. majem nas bodo v sklopu projekta Mesec kitajske kulture s tradicijo kitajske kulture seznanili umetniki iz mesta Šanghaj in Čengdu. Pet tisoč let staro civilizacijo bodo predstavili s petjem, z igranjem na različne starodavne instrumente, kot so antična piščal in dvojna bambusova cev, z akrobacijami, s plesom, predstavitvijo kulture pitja čaja in z znamenito sečuansko opero z menjavo mask, mečevanjem in bruhanjem ognja.
Barvit spektakel – tako kot kitajska hrana
Osrednji glasbeno-plesni spektakel, sestavljen iz 14 umetniških točk, bo 7. maja ob 19.30 koncert Odmev z Daljnega vzhoda – Kitajske pesnitve v Amfiteatru II. gimnazije Maribor, ki se bo 11. maja ob 20. uri ponovil na odru pod zvezdami v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Kot je povedala mag. Danijela Voljč, direktorica Konfucijskega inštituta Ljubljana, bo "koncert zelo barvit in raznolik - tako kot kitajska hrana".
Tradicionalna likovnost duha
Kitajska likovna umetnost bo predstavljena na razstavi Tao v sozvočju z naravo v ljubljanski Galeriji Emporium na Prešernovem trgu od 8. do 24. maja. Odprtje bosta obiskala tudi oba predstavljena avtorja, Kang Rong in Džang Vei, ki prihajata iz mesta Nantong v provinci Jiangsu.
Umetnika s svojim delom v tehniki kitajskega tradicionalnega slikarstva, imenovani šui mo hua - slikanje z vodo in črnilom - odstirata zunanjo formo likovnih objektov in posegata po univerzalnosti občutenja naravnih brezmejnosti. V njunih delih je močno zajeto osnovno načelo kitajskega slikarstva, "s formo zajeti duha", ki ga je že v 4. stoletju formuliral veliki slikar in teoretik Gu Kaidži, poznejši teoretiki pa so ga večinoma le dodatno interpretirali. Tradicionalno kitajsko slikarstvo izraža težnjo po zajetju notranjega ustroja narave, vseobsegajoče manifestacije v smislu pojma dao in s tem po harmoničnem stapljanju z naravnimi zakonitostmi, pri čemer je v ospredju večkrat izpostavljena abstraktna forma, medtem ko je minimalizirana konkretna forma služila le za dosego notranje biti, je zapisala Nataša Vampelj Suhadolnik iz Oddelka za azijske in afriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani.

Mesec kitajske kulture - program

Kitajsko-slovensko sodelovanje
V zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana bo gostovala fotografska razstava Mesto Čengdu, v Ljubljanski galeriji Equrna pa bo na ogled multimedijska predstava Čaj in voda, ki sta jo pripravila kitajska umetnica Huičuin Vang in igralec Marko Mandič.
Projekt organizira Konfucijski inštitut Ljubljana, sodelujejo pa tudi Mestna občina Ljubljana, Veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske, mesto Maribor in partnerska univerza Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Shanghai Institute of Foreign Trade. "To je naše darilo Mariboru kot evropski prestolnici kulture 2012," je povedal dr. Džang Šuihui, izvršni direktor inštituta.
Program v sklopu meseca kitajske kulture se bo iztekel 13. junija. Omenjeni datum je izbran zaradi simbolnih povezav z življenjem Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je bil pomemben znanstvenik iz 18. stoletja in prvi Slovenec, ki se je preselil na Kitajsko, kjer si je ustvaril uspešno kariero.