Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 29 glasov Ocenite to novico!
false
Letošnja nagrajenka Ksenija Jus. Foto: MMC RTV Slovenija
false
Ksenija Jus je od leta 2004 samozaposlena na področju kulture. Doslej je izdala deset avtorskih albumov. Foto: MMC RTV Slovenija
false
Na podelitvi je sodeloval tudi zbor Kombinat, katerega članica je tudi Ksenija Jus. Foto: MMC RTV SLO
false
Na podelitvi v Narodni galeriji se je Tanja Tuma v imenu upravnega Ženskega odbora SC PEN Mira dotaknila tudi aktualne teme beguncev. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Dobitnica Mire je Ksenija Jus

Dodaj v

Ksenija Jus: "Na tem planetu smo zato, da svetimo in premagamo temo!"

Žirija je soglasno izbrala med devetimi nominirankami
15. januar 2016 ob 10:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Letošnjo miro, literarno nagrado ženskega odbora Slovenskega centra PEN, je prejela družbeno kritična avtorica Ksenija Jus – Xenia, ki s poezijo in glasbo opozarja na aktualne družbene razmere in poziva k miru ter aktivizmu.

"Na tem planetu smo zato, da svoj glas in notranji potencial razvijamo zato, da svetimo in premagamo to temo," je dejala nagrajenka, sicer Mariborčanka, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Samostojna ustvarjalka na področju kulture je od leta 2008 tudi članica Ženskega pevskega zbora Kombinat. Letos je izdala deseti avtorski album Enciklopedija človeka in soljudi, pripravlja pa že literarno-glasbeni album Katedrala ljubezni. Jusova je tudi ena izmed idejnih snovalk mednarodnega festivala sodobne kantavtorske glasbe Kantfest. Opazili so jo tudi v tujini, saj so njena dela prevedena v številne jezike.

V delih in na nastopih izraža kritičen pogled na družbo
Jusova sodeluje tudi pri aranžmajih za pevski zbor Kombinat, ki deluje v okviru zavoda Novi kombinat. Njena družbenokritična drža je jasno izražena tudi v Pesmi upora, ki so jo na podelitvi zapele članice zbora Kombinat in je postala neuradna protestniška himna.

Žirija je izbirala med devetimi nominirankami
Za nagrado mira 2015 so bile nominirane še antropologinja, plesalka in koreografinja Radharani Pernarčič, novinarka in svobodna umetnica Evelina Umek, študentka politologije in filozofije v Parizu Neva Lučka Zver, učiteljica in ravnateljica Mili Hrobath, bibliotekarka in pesnica Jadranka Matić Zupančič, prevajalka in tekstopiska Marjanca Mihelič, pisateljica in prevajalka Maja Novak ter rezijanska pisateljica in pesnica Silvana Paletti.

Poleg predsednice Katje Mihurko Poniž so žirijo sestavljali še Irena Novak - Popov, Barbara Simoniti, Andrej Detela, Tatjana Pregl Kobe in lanska nagrajenka Maja Haderlap. "Po prebranih predlogih je stekla razprava o posameznih dosežkih ustvarjalk in ob tem smo ugotovili, da izstopajo naslednje kandidatke: Maja Novak, Silvana Paletti, Evelina Umek in Ksenija Jus," je pojasnila Mihurko - Poniževa. Odločitev je bila težka, vendar so se soglasno odločili za kantavtorico, pesnico in skladateljico Ksenijo Jus. "S tem želimo izreči priznanje angažirani in kritični avtorici naše generacije. Nagrajenka Ksenija Jus je od leta 2004 samozaposlena na področju kulture. Doslej je izdala deset avtorskih albumov. Njene pesmi so prevedene v nemški, angleški, poljski, bolgarski, češki, slovaški, bosanski in srbski jezik."

Žirija je opazila njeno odzivanje na anomalije sodobne družbe, saj v njenih delih odzvanjajo drzna kritika, ironija in včasih tudi ciničen pogled, ki ne preglasi močne lirične izpovedi. "Njena poezija odpira prostor dialoga in spodbuja osebnostno integriteto žensk in spremembo družbenih paradigem, zato smo jo soglasno izbrali za nagrajenko mire leta 2015," je še povedala predsednica žirije.

Nagrada za ustvarjalnost in osebnostno držo
V okviru nagrade mira, ko jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN, nagrajujejo avtorjev celotni ustvarjalni opus in načelno osebnostno držo ter se ravnajo po načelih enakopravnosti in spoštljivosti drugače mislečih. Gre za oblikovanje in spodbujanje skupnega prostora, ki temelji na samorefleksiji, potrebi po skupnem dobrem in dobronamernosti ter deluje skladno z osnovno listino mednarodnega PEN-a.

Mira odklanja vse akte nasilja, tudi verbalno, merjenja moči, diskriminacije žensk, literarnih ustvarjalk ter njihovih dosežkov na podlagi drugačnega mišljenja, spola, rase, etnične pripadnosti, starosti, razreda, jezika ustvarjanja, gmotnega položaja idr., je povzel pomen podelitve nagrade voditelj prireditve Boris Kobal.

Najti bo treba rešitve za soočenje z drugo kulturo
Na podelitvi se je Tanja Tuma v imenu upravnega Ženskega odbora SC PEN Mira dotaknila tudi aktualne teme beguncev. Poudarila je, da je v korenu poimenovanja nagrade 'mir', čeprav "po svetu in tudi k nam prihaja vojna, ki prinaša ljudi z drugačno kulturo. Ponekod, vendar ne povsod, ženska nima enakopravnega položaja. S temi težavami se bomo morali soočiti, bodisi na način, da jih integriramo oziroma asimiliramo ter prepričamo, da je edina dobra družba tista, ki ne razlikuje ljudi po spolih, verah, rasah ali glede na nacionalnost."

Bojana Lekše
Prijavi napako
Komentarji
Ivo Lola
# 15.01.2016 ob 12:09
Zdaj bom pa nekorekten.
V sosednjem članku se komentatorji zgražajo koliko subvencij je dobil Pipistrel.
Koliko subvencij je pa smo davkoplačevalci "častili" ga. Kseniji Jus?

Rezultat enega in durgega?


Ne zmoreš razumeti pomena drugega.
pok vejice
# 15.01.2016 ob 11:00
Še enkrat iskrene čestitke, Ksenija!
KLIPAN
# 15.01.2016 ob 11:16
Vsaka čast, človek.
komentatorka ena
# 15.01.2016 ob 17:35
s svetlobo verjetno misli na znanje in sočutje, torej na, z eno besedo, humanost; človeštvo se skladno z tem, mora še ogromno naučiti kajti do sedaj je večinoma kapituliralo pod slo po denarju in moči......
mg7511
# 15.01.2016 ob 12:05
Muslimane bodo asimiliral in integriral na proračun RS, tako kot premnoge naše umetnike.

Koliko strpnih muslimanskih države je, ki menijo, "da je edina dobra družba tista, ki ne razlikuje ljudi po spolih, verah, rasah ali glede na nacionalnost."
povzetek
# 15.01.2016 ob 14:01
@aless70
Ksenija Jus je dobila precej manj subvencij in tudi drugih podpor od politikov in gospodarskih veljakov kot Pipistrel. Učinek Pipistrela na slovensko gospodarstvo mi je nezan, ampak vem, da je podjetje majhno in se seli v tujino. Ksenija Jus ustvarja nizko profitno, ampak kdor premore toliko širine, da ji prisluhne (kljub nepopularni estetiki), se lahko odžeja. Kar ustvarja, je bolj ali manj dostopno vsem. Kdor si noče pipe odpreti, naj pa ostane žejen. Kakor koli, od Pipistrela nimam nič, od Xenie pa bolj odprto glavo.

@Ribiič
Pevski zbor Kombinat v vzdušju populističen in da povzema določene vsebine, ki so množicam privlačne. So pa daleč od glavnega toka. Še vedno se daleč največ popije kokakole. V osnovi skrbijo za izročilo, del ljudske govorice, tudi tradicijo, ohranjajo nepredmetno kulturno dediščino. Z vsemi njihovimi akcijami se ne strinjam in tudi se mi zdi problematično, kako dnevna politika vpliva nanje, vendar je njihov razredni boj v osnovi pravičen. Tako kot se mi zdi smiselno praznovati rojstvo Sonca konec decembra, a Jezusovo pripovedko jemljem kot družbeni pojav, ki je dokaj blizu pravljice o v rdeče oblečenem bradatem moškem.
Ples
# 15.01.2016 ob 15:57
Čestitke, Ksenija Jus!
ThinkVision
# 15.01.2016 ob 16:18
Spoštovana ga.Jus,
tema je prav tako svetloba, ki za razliko od vaše svetlobe, vztraja le na nižji intenziteti.
Torej, če vas prav razumem, želite soljudem preko vaše družbene kritičnosti dopovedati, da naj postanejo intenzivnejši od družbene neintenzivnosti in posledično s tem postanejo moderni, tako imenovani družbeni penicilini.
aless70
# 15.01.2016 ob 12:00
Zdaj bom pa nekorekten.
V sosednjem članku se komentatorji zgražajo koliko subvencij je dobil Pipistrel.
Koliko subvencij je pa smo davkoplačevalci "častili" ga. Kseniji Jus?

Rezultat enega in durgega?

Najti bo treba rešitve za soočenje z drugo kulturo
Absoutno. Sem odprt za predloge, kako se soočiti z drugo kultro, ki ženskam natika burke, ji je cilj ukinitev svobode govora - in kdor ses tem n strinja je obsojen na smrt.
Ribiič
# 15.01.2016 ob 11:46
Kombinatke so aktualen družbeni mainstream, poln publicitete v politično korektnih koluarjih, v kratkem bodo gotov dobile Prešernovo nagrado. So le izraz duhovnega propada naroda.
Kazalo